Zakaj lahko Slovenijo v ligi prvakov zastopa le Maribor?

Evropska nogometna zveza (UEFA) je v želji, da bi omogočila pravičen sistem beleženja ter nagrajevanja klubskih dosežkov, uvedla posebno lestvico, na podlagi katere odreja število udeležencev iz določenih držav v določenih tekmovanjih. Bodisi v kvalifikacijah ali pa v skupinskih delih.

Lestvica uspešnosti klubov zajema rezultate, ki so jih predstavniki določene države dosegli v zadnjih petih evropskih sezonah. Končno povprečje predstavlja ogledalo uspešnosti izbrane članice Uefe ter določa položaj na lestvici. Boljši so rezultati, višje je povprečje (koeficient uspešnosti), države oziroma nacionalne zveze, pod katero spadajo klubi, pa deležne večjih privilegijev.

Slovenski koeficient v zlati evropski sredini

Najboljše doleti posebna nagrada, saj se v boj za najbolj prestižno tekmovanje, veličastno ligo prvakov, lahko podajo kar štirje predstavniki. Večina članic evropske družine se mora zadovoljiti le z enim mestom, med njimi je tudi Slovenija.

To je tudi razumljivo, saj na lestvici med 54 udeleženkami zaseda mesto v zlati sredini (28. mesto), kar pa ne zadošča za dodatne ugodnosti. Teh je v ligi prvakov deležnih 15 najvišje uvrščenih držav, ki lahko sodelujejo z več kot le enim predstavnikom, najboljših 12 pa ima to čast, da so njihovi prvaki neposredno uvrščeni v skupinski del lige prvakov.

Zato si Maribor, v zadnjih sezonah stalni slovenski predstavnik v ligi prvakov, srčno prizadeva, da v prihodnje ne bi že sredi poletja ostal poslednji slovenski Mohikanec v evropskih pokalih, ampak bi se mu z uspehi pridružil še kdo.

Zaradi skromnih starejših rezultatov bo še nekaj let podobno

Če bi v zadnjih petih sezonah slovenske barve vselej zastopal kvartet klubov, ki bi oponašal dosežke mariborskega kluba in se redno uvrščal v skupinske dele tekmovanj, bi se Slovenija močno povzpela na lestvici. Verjetno celo višje od 15. mesta, kar bi ji zagotavljalo, da bi se poleg prvaka v kvalifikacijah za ligo prvakov predstavljal tudi podprvak. To pa bi bila izjemna motivacija za tekmece, ki v zadnjih sezonah na sončni strani Alp ne najdejo načina, kako ustaviti zmagoslaven pohod vijolic.

Žal pa to vsaj še nekaj let ne bo možno, saj so bili rezultati ostalih slovenskih predstavnikov v Evropi (v tej sezoni se je denimo Rudar spotaknil že ob prvi oviri, hitro je izpadla tudi Gorica, Koper pa je klonil v drugo) veliko slabši od tistih, ki jih je dosegel Maribor in poskrbel za še eno izmed čudežnih pravljic slovenskega klubskega nogometa.

Španija ima skoraj sedemkrat višjega

Evropska krovna zveza je leta 2008 uveljavila novo, zapleteno formulo preračunavanja državnega koeficienta uspešnosti v evropskih tekmovanjih. Slovenski v tem trenutno znaša 12,875 točke (vodilna Španija ima skoraj sedemkrat višjega), kar zadošča za 28. mesto.

Slovenija se je zagozdila med Srbijo (13,375) in Slovaško oziroma Azerbajdžanom (oba 11,250), če pa bi hotela podvojiti število udeležencev lige prvakov, bi morala svoj koeficient povečati skoraj za dvakrat, saj ima Romunija, ki se nahaja na 15. mestu, že 24,299 točk.

Slovenija ima 12,875 točke, kar je seštevek povprečnega koeficienta uspešnosti slovenskih predstavnikov v zadnjih petih sezonah. V sezoni 2010/11 je bil povprečen koeficient slovenskega kluba 1,500, sezono pozneje 2,250, še boljši je bil v sezoni 2012/13 (3,250), v prejšnji pa je bil 2,625.

V tej sezoni bi se lahko Slovenija po zaslugi Maribora pohvalila z najvišjim do zdaj, saj že v tem trenutku znaša 3,250 točke, vijolice pa bodo odigrale še šest atraktivnih srečanj, tako da lahko še izboljšajo dosežek. Ne smemo pa pozabiti, da končna uvrstitev po sezoni 2014/15 ne bo neposredno vplivala na prihodnjo sezono 2015/16, ampak bo stopila v veljavo šele za sezono 2016/17. Tako se je odločila Uefa.