Zakaj ima Slovenija tako dobre nogometne vratarje?

Nogometna reprezentanca Slovenije v tem trenutku ne spada med najboljše v Evropi, če pa bi upoštevali le vratarje, bi se potegovala celo za naslov svetovnega prvaka. Slovenija ima dva vratarja, ki iz tedna v teden opozarjata nase v močnih ligah in tekmovanjih, kar je za tako majhno državo v nogometnem svetu več kot posrečena posebnost.

Na sončni strani Alp še vedno dežujejo čestitke na račun izvrstnih obramb Jana Oblaka, ki je na prvi četrtfinalni tekmi lige prvakov proti močnemu in zadetkov lačnemu Realu ukrotil vse strele, zaklenil svoja vrata in svetu poslal sporočilo, da so bile napovedi o čudežnemu najstniku iz Slovenije, pred leti so najbolj prepričale oglednike Benfice, še kako resnične.

Inter se na Apeninskem polotoku poteguje za podaljšanje pogodbe in naklonjenost kmalu 31-letnega Samirja Handanovića, ki ga snubijo nekateri velikani, sam pa je bil s strani stanovskih kolegov že nekajkrat prepoznan za najboljšega vratarja serie A.

Slovenske vratarske šole niso znane po celem svetu

Oblak in Handanović predstavljata vratarski kapital, ki bi si ga srčno želela vsaka nogometna velesila, a ji to ni usojeno. Slovenija ga ima in je nanj ponosna.

"Da ima tako majhna država tako vrhunska vratarja, ki spadata med elito evropskega nogometa, je res ogromen uspeh. Lahko se vprašamo, ali imamo res tako dobre vratarske šole, ki bi bile znane po vsem svetu. Odgovor je, da jih dejansko nimamo. Je pa res, da naši trenerji vratarjev razpolagajo z dobrimi informacijami," pojasnjuje nogometni strokovnjak Branko Zupan, ki pozna odlične razmere pri delu z vratarji v Sloveniji.

Kot nekdanji vratar slovenske članske reprezentance je po koncu igralske kariere zagrizel v trenersko delo, bil vrsto let selektor mlade izbrane vrste in vodil tudi "zlato" mlado generacijo, ki je pozneje prvi vrhunec med člani dosegla na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki. Takrat je bil selektor tudi Handanoviću, ki je pred leti postal prvi slovenski vratarski zvezdnik, o katerem so z izbranimi besedami govorili v najmočnejših tujih klubih, v zadnjem obdobju pa se mu je z izjemnimi posredovanji pri Benfici in Atleticu pridružil še mlajši rojak Oblak.

Sladke težave Srečka Katanca

Obema vratarjema je skupno, da sta domovino zapustila še kot najstnika. Handanović se je odpravil v Italijo, Oblak pa na Portugalsko. "To je bilo zelo pomembno za njun razvoj, saj se v Italiji in na Portugalskem dobro dela z vratarji. Pri nas se vloga trenerja vratarjev v klubih premalo ceni. Pri Nogometni zvezi Slovenije (NZS) sodelujem pri izdelavi programov, s katerimi želimo poskrbeti, da bi klubi sledili novim oblikam treningov in nudili čim boljše pogoje za vzgojo vratarjev," je dejal 50-letni Celjan, ki je za člansko reprezentanco Slovenije zbral osem nastopov.

Če so najmlajši pred leti želeli drug za drugim posnemati kralja strelcev Zlatka Zahovića, se je v zadnjih letih, ko sta zelo priljubljena Handanović in Oblak, med mladimi povečalo zanimanje za igralno mesto vratarja. "Zato bi morali klubi še bolj spoštovati delo trenerjev vratarjev," dodaja Zupan.

Mesto vratarja vrsto desetletij ni veljalo za nevarnejše orožje slovenskega nogometa, zdaj pa ima država z dvema milijonoma prebivalcev dva vratarja, ki spadata v svetovni vrh. Selektor Srečko Katanec ima sladke težave, koga postaviti med vratnice. Vztraja pri tem, da je do nadaljnjega prva odločitev izkušenejši Samir. Če bo Jan, ki si je povrnil mesto prvega vratarja pri Atleticu, na veliko ponavljal takšne predstave kot na tekmi lige prvakov proti Realu, bo težava slovenskega selektorja še toliko slajša.

Družine z mešanimi narodnostmi pomagajo do večjega števila vrlin

Zakaj so Slovenci tako nadarjeni za vlogo nogometnega vratarja? "Veliko otrok prihaja iz družin z mešanimi narodnostmi, ki se potem dopolnjujejo v skupnem okolju. Tako pride na plan več vrlin, recimo karakter delavnosti pa močne osebnosti. Pri Oblaku je to očitno, saj je hladnokrven na golu in zna v pravem trenutku narediti prave poteze," ocenjuje Zupan, ki je leta 1991 (takrat se Oblak sploh še ni rodil, op. p.), ko je diplomiral na fakulteti za šport, pripravil videonovost, v kateri je predstavil pripravo trenerskega dela z vratarji. Prejela jo je večina trenerjev vratarjev v Sloveniji in jo začela sistematično izkoriščati.

"Moja želja je bila, da kot diplomant nekaj podarim vratarskemu svetu. Veliko vratarjev je uporabljalo in upoštevalo to kaseto," se je spomnil časov, ko je bila dragocena vsaka novost in informacija. Takrat še ni bilo svetovnega spleta, zato so videokasete z omenjeno vsebino hitro krožile po Sloveniji.

Omenil je še posebnost, ki združuje vratarje. So pozitivno trmasti in želijo vsako napako, ki se jim pripeti na tekmah, skrbno popraviti na treningu. "Takšni so po karakterju. Ko nekdo dobi zadetek, ki ga ne bi smel, bo na treningu ponovil sto takšnih akcij. To napadalcem ne pade niti na misel. Kot trener tega nisem doživel, da bi kak napadalec zaradi kakšnega slabega udarca na tekmi želel na treningu opraviti 50 ponovitev. Razlika v pristopu med vratarji in napadalci je velika," je predstavil vratarsko razmišljanje, pri katerem je delavnost zelo želena vrlina.

Slovenskim vratarjem je v tujini zaradi prirojene delavnosti in nepopustljivosti lažje kot nekaterim drugim. "V slovenskih klubih je kar dosti obetavnih vratarjev, bo pa treba na višjo raven dvigniti še obdobje od 15. leta naprej, da ne bodo mladinski vratarji, ki so že konkurenčni za člansko delo, trenirali v pomanjkanju," je Zupan opozoril na past, ki preži na mlade vratarje v najbolj ranljivih letih, ko se priključujejo k članom.

Konkurenca je tako huda, da je uspeh, že če si tretji vratar

Oblak in Handanović nista edina slovenska vratarja, ki si služita kruh v tujini, spadata pa med najboljše. V tujini branijo tudi Ažbe Jug, Sašo Fornezzi, Jan Koprivec, Gregor Zabret, Marko Ranilović, Vid Belec je nesrečno ostal brez tekmovalne forme, dolgo časa je v tujini prebil Jasmin Handanović, jeseni pa je blestel v skupinskem delu lige prvakov, v Prvi ligi Telekom Slovenije je nase z nizom nepremaganosti, ki je trajal več kot tisoč minut, opozoril Nejc Vidmar, v domačem prvenstvu pa brani še veliko kakovostnih vratarjev.

Konkurenca je ostra, kako močna pa je v članski reprezentanci, dokazuje že podatek, da na klopi sedi Oblak, ki se je v torek v pozitivni in junaški vlogi pojavil na vseh naslovnicah pomembnejših športnih časnikov in portalov v Španiji. Nova realnost, za katero sta poskrbela Handanović in Oblak, je celo takšna, da ju hvalijo vratarji, njuni nekdanji vzorniki. Realov kapetan Iker Casillas, ki ga želi Oblak posnemati že od mladih nog, je tako po remiju z Atleticom povedal: "Derbi je odločil Jan Oblak, ne pa sodniki. Bil je najboljši na igrišču, sploh v prvem polčasu, ko bi si zaslužili več, a se je zelo izkazal."

Škofjeločanu so se tako uresničile sanje. Glede na posnemovalce, saj sta Handanović in Oblak zdaj vzornika številnim nadobudnim slovenskim otrokom, bi se lahko v prihodnosti uresničile še kateremu izmed njegovih rojakov. Treba bo le ohraniti delavnost in se pravočasno odločiti za selitev v tujino. Sarma in Obli sta dokaz, da se lahko med zvezde podaš tudi iz majhne in "nenogometne" Slovenije.