Zahović: To ni preprosto, saj je Slovenija majhna

Slovenija je majhna dežela. Skupaj ima toliko prebivalcev kot malce večje milijonsko mesto v tujini. Takih pa ni malo že v okolici Slovenije, kaj šele drugje, zato je toliko težje pričakovati, da bodo na slovenskih objektih preslikane podobe s tujih štadionov. To se pozna že pri obisku navadnih gledalcev, kaj šele navijačev, ki so ponavadi združeni v organizirane skupine.

Tudi teh je v Sloveniji vedno manj. Konec prejšnjega stoletja je zaživela praksa, ko je bilo veliko truda vloženega v to, da je za vsakim prvoligašem stala ponosna navijaška skupina. Rasle so kot gobe po dežju in prekipevale od lokalnega ponosa. To so bila zlata leta, zdaj pa smo priča črnemu obdobju. Pojav nogometnih navijačev je naletel na mnogo ovir, tudi ekonomskih, veliko navijaških skupin (tudi kar nekaj klubov) je izginilo z zemljevida. "Nogometna tekma z navijači ali brez njih je, kot da bi gledal dva različna športa. Včasih to dela razliko. Če pogledamo velike lige, je včasih kakšna tekma prav dolgočasna, a navijači naredijo primeren spektakel. Delajo razlike," je prepričan Zlatko Zahović. Mariborčan in športni direktor najboljšega slovenskega kluba je ponosen na zaledje, ki ga vijolice uživajo zaradi navijačev.

Maribor na gostovanjih pogreša domače navijače

Maribor je eden izmed redkih primerov, kjer se nogometna strast močno izraža prek navijačev. Kdo mu je še podoben? "Moram reči, da pri nas to ni preprosto, saj je Slovenija majhna. Nekako gre za organizacijo kluba. Kar zadeva preostale, bo Olimpija vedno imela Dragonse, navijače bi lahko imela Mura in pa Koper, ki bi na tem področju lahko dal dosti več. NK Maribor na gostovanjih zelo pogreša navijače domačih klubov. Naši igralci tudi, saj je to sestavni del velikega spektakla," meni nekdanji reprezentant, ki je v karieri igral na veliko tekmah pred izjemnim številom navijačev, neprimerno višjim od tistih v Sloveniji.

Green Dragonsi skušajo biti čim manj odvisni od kluba

Ko beseda nanese na slovenski nogomet, sta najbolj poznani skupini mariborska Viole in ljubljanska Green Dragons. Zadnji so bili v tej obliki ustanovljeni leta 1988 in bodo zvečer na tekmi s Celjem v Stožicah praznovali 25. rojstni dan, Viole se bodo s polovico abrahama pohvalile prihodnje leto.

"Z navijaško skupino imamo specifičen položaj. V zadnjih letih zelo dobro sodelujemo. Imamo stalne stike. Kar zadeva Green Dragonse, skušajo biti čim manj odvisni od kluba. Menijo, da njihova vloga ni sodelovanje pri klubskem odločanju in da to ni pametno. To spoštujemo in menimo, da je odločitev primerna. Imamo redne sestanke, sodelujemo ob kakšnih marketinških aktivnostih. Imajo lastno linijo izdelkov, ki se ločuje od naše, na večjih tekmah pa združimo prodajne prostore," pravi Tine Zupan, predstavnik za odnose z javnostmi pri Olimpiji, ki bo zvečer v Stožicah deležna glasne navijaške spodbude, saj bodo njeni navijači praznovali rojstni dan. Delno so ga že naznanili v četrtek, ko so z baklami središče mesta množično obarvali v zeleno.

Maribor je po Evropi postal prepoznaven zaradi navijačev

Obstajata dve vrsti navijačev. Pripadniki navijaških skupin in drugi, ki spremljajo tekme na osrednjih tribunah. Nogomet bi brez njih izgubil smisel. "V Mariboru imamo Viole, ki spodbujajo igralce 90 minut, imamo pa tudi navijače, ki so na vzhodni in zahodni tribuni in so tudi zelo pomemben del kluba," pojasnjuje Zaho, najbolj zaslužen posameznik pri mariborskem nogometnem prerodu, ki je v zadnjih letih naredil slovensko prvenstvo nekoliko dolgočasno. Tako v primeru nogometnih predstav kot tudi navijačev. "Zelo so pomembni. Nogomet je igra, ki se igra za navijače. Predstavljajo dodatno energijo. Navijači Maribora so živ dokaz. Klub je po Evropi postal prepoznaven po navijačih, pa tudi po odličnem vzdušju na našem štadionu. Tako za klub kot reprezentanco," je dodal najboljši strelec slovenske izbrane vrste vseh časov.

Podobno mnenje o vlogi navijačev in njihovi pomembnosti smo slišali tudi iz Zupanovih ust. "Brez navijačev bi se lahko nogometaši vprašali, kaj se sploh grejo. To je duša kluba. Če tega nimaš, si kot klub okrnjen. Ponosni smo, da imamo navijače, in zavedamo se obveznosti, tradicije, še naprej želimo gojiti dober odnos," pravi predstavnik Olimpije. Posrečeno opazko, seveda izrečeno v šali, je pred leti podal nekdanji vratar zeleno-belih, zdaj pa reprezentančni trener vratarjev Nihad Pejković, ki je pojav navijačev opisal z besedama nujno zlo.

V Beogradu in Sofiji so se prestopile meje dobrega okusa

Je pa pri navijačih treba dodati še nekaj. Ko se združijo, predstavljajo ogromno moč, kar se v zadnjem času zelo izkorišča na vzhodnem delu Balkana. Primeri beograjskega Partizana, ko je njegov kapetan na sramoten način ostal brez traku, nogometašev Crvene zvezde, ki so se morali drug za drugim sleči, ali nesojenega trenerja Levskega iz Sofije, ki so mu domači huligani preprečili opravljanje dejavnosti, so se pripetili v zelo kratkem časovnem obdobju. V kratkem lahko zato pričakujemo še kakšnega, kar ni najboljša popotnica za bistvo nogometa.

V slovenskem okolju podobnih primerov na srečo še ni bilo, čeprav je nekajkrat že pošteno zavrelo in so nastale določene zamere do vodstva kluba, trenerjev oziroma bolj znanih igralcev. V nogometu se rado ponavlja pravilo, da klub ne sme voditi ulica. "Mislim, da je ta meja jasna. Navijači se tega zavedajo, tudi mi v klubu se tega zavedamo, in kemija je popolna," opisuje Zahović slogo, ki vlada v mestu ob Dravi. In zaupanje, o katerem se je lahko prepričal na šokanten poletni ponedeljek, ko je napovedal slovo od mariborskega kluba in na tribunah naletel na glasen apel, naj se vrne. Navijači so torej pomemben del nogometnega dogodka. Naj jih bo še tako malo, nogometaši do njih gojijo poseben odnos, kar se čuti tudi po koncu srečanja, ko odhitijo pred navijaško tribuno in jim namenijo pozdrav. V Sloveniji zagotovo ne bodo izumrli. Prav nasprotno. Po črnem obdobju bi se lahko spet ponovila zlata leta.