Petek, 11. 7. 2014, 16.15
4 leta, 8 mesecev
Trenerski genij, ki je pred igralci slekel hlače in pokazal premoženje
Na letošnjem svetovnem prvenstvu je v vlogi selektorja Nizozemske blestel. Povlekel je kar nekaj potez, o katerih se bo govorilo še dolgo. Najprej je tik pred odhodom na svetovno prvenstvo spremenil taktično zamisel, ki jo je uigraval mesece pred tem. S sistema 4-3-3 je prešel na 5-2-3, kar je v domovini zbudilo veliko dvomov. Po prvi tekmi in zmagi nad svetovnimi in evropskimi prvaki Španci s 5:1 so kritiki utihnili. Potem je Dirka Kuyta, sicer napadalca, postavil na bočni položaj. V obrambo. Tudi s tem je zadel.
V osmini finala proti Mehiki, ko so Nizozemci zaostajali z 0:1, je namesto najboljšega strelca Robina van Persieja 15 minut pred koncem tekme v igro poslal Klaasa Jana Huntelaarja. Ta pred tem v Braziliji ni odigral niti minute. Poteza, ob kateri so številni zmajevali z glavo, a spet zadetek v polno. Napadalec Schalkeja je naprej podal za izenačenje, potem je hladnokrvno realiziral enajstmetrovko in Nizozemce popeljal med najboljših osem.
V četrtfinalu še finalna poteza, proti Kostariki je tik pred koncem drugega dela podaljška s klopi potegnil rezervnega vratarja Tima Krula. Vratar Newcastla je ubranil dve enajstmetrovki in selektor Nizozemske je v očeh mnogih dokončno postal genij. V polfinalu, proti Argentini, izkušenemu Nizozemcu sicer ni uspelo, a kljub temu je Nizozemec, ki bo v novi sezoni sedel na klopi Manchester Uniteda, v Braziliji opozoril nase in dokazal, da spada med najboljše na svetu.
Čestitam, dobili ste najboljšega na svetu
Trenerska pot Louisa van Gaala, bil je tudi povprečen nogometaš raznoraznih nizozemskih klubov, se je začela pri AZ Alkmaarju. Pred skoraj tremi desetletji. Bil je pomočnik trenerja, potem se je preselil v Amsterdam. Tudi tam je bil sprva le pomočnik, po treh letih je bil imenovan za glavnega trenerja in zgodba o uspehu se je začela. "Čestitam, pravkar ste zaposlili najboljšega trenerja na svetu," je nadrejenim samozavestno odvrnil leta 1991, ko je postal glavni trener najbolj slovitega nizozemskega kluba vseh časov, Ajaxa. Besede, ki so dale jasno vedeti, da bo z njim še zanimivo, kar je v prihodnosti seveda tudi bilo.
Eden izmed devetih bratov in sester iz velike družine je brez očeta ostal, ko je bil star enajst let. Na njegovi življenjski poti travmatičnih obdobij ni manjkalo. Zaradi bolezni se je od sveta mnogo prezgodaj poslovila tudi njegova prva soproga. Medtem je van Gaal na klopi Ajaxa delal čudeže. Z ekipo, ki velja za eno najbolj nadarjenih do zdaj (Marc Overmars, Dennis Bergkamp, Patrick Kluivert, Edgar Davids, Ronald in Frank de Boer, Clarence Seedorf …), je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja osvojil tri naslove državnega prvaka, zmagal v pokalu UEFA in leta 1995 doživel vrhunec. Postal je evropski prvak. Z mlado ekipo, v povprečju je bila stara 23 let. Kluivert, strelec zmagovitega zadetka v finalu proti Milanu, je bil takrat star vsega 18 let!
Z Ajaxom sem osvojil več, kot je Barcelona v 100 letih
Ustvaril si je trenersko ime in se leta 1997 preselil na klop Barcelone. "Več kot le klub," se je seveda tudi takrat glasilo geslo tega katalonskega nogometnega velikana. Ko so van Gaala predstavniki sedme sile ob prvem druženju z novinarji vprašali, ali se zaveda, kam je prišel, jim je odgovoril v svojem slogu. "Jaz sem z Ajaxom osvojil več, kot je osvojila Barcelona v 100 letih," je arogantno dejal. Že takrat je bilo jasno, da pravega odnosa s špansko javnostjo ne bo.
Še ena anekdota, ki kaže, kakšen je bil. Ob neki priložnosti je stric Gerarda Piqueja, zdajšnjega branilca Barcelone in španske reprezentance, ob kosilu pristopil do nizozemskega trenerja. "To je moj nečak. Igra za mlado moštvo Barcelone," se je van Gaalu pohvalil mož, ki je bil takrat eden izmed direktorjev kluba. Nizozemec je mladeniča porinil, ta je padel po tleh. "Ti ne moreš biti branilec, si prešibak," je zabičal preplašenemu dečku in nadaljeval kosilo.
Kljub slabemu odnosu z novinarji, tak je bil od njegovega prihoda v Barcelono, je tam zdržal tri leta in osvojil kar nekaj lovorik. Dvakrat je bil španski prvak, zmagal tudi v pokalu in evropskem superpokalu takoj po prihodu v klub, a maja 2000 odšel. Ko je postalo jasno, da bo Barcelona ostala brez naslova, prvak je bil Deportivo, je bilo njegove tamkajšnje zgodbe konec. "Prijatelji novinarji. Odhajam. Čestitke," se je poslovil z veliko mero sarkazma.
Prišel po dva svetovna naslova, odšel po nekaj mesecih
Pot ga je vodila na klop Nizozemske. Leta 2000, ko je prišel, je zbrane samozavestno nagovoril. "Podpisal sem pogodbo do leta 2006. Zato, da bom lahko osvojil dva naslova svetovnega prvaka," je dejal. Daleč od resnice. Ne da ni osvojil svetovnega naslova, na svetovno prvenstvo, ki je bilo na Japonskem in v Južni Koreji, se sploh ni uvrstil. Jasno, da je moral oditi. Potem se je za krajši čas vrnil v Barcelono, a končal klavrno. Po nekaj mesecih je ekipo pustil v položaju, ko se je borila za obstanek.
Nekaj časa potem ni bil trener, leta 2005 je sedel na klop AZ Alkmaarja, pri katerem je tudi začel trenersko pot. Spet je opozoril nase in se vrnil med najboljše. Ko je leta 2009 AZ presenetljivo popeljal do naslova nizozemskega prvaka, šele drugega v zgodovini kluba, je o njem spet govoril ves svet. Zato ne čudi, da je takrat dočakal novo priložnost na največji sceni. Poklical ga je Bayern München.
Bavarski klub, kot ga poznamo danes, je v veliki meri tak prav po Nizozemčevi zaslugi. V München je pripeljal Arjena Robbna, Bastiana Schweinsteigerja je spremenil v centralnega vezista, v člansko ekipo je vpeljal nogometaše, kot so Thomas Müller, Toni Kroos, David Alaba, Holger Badstuber in še nekateri.
Gradil je Bayern, kot ga poznamo danes
Z Bavarci je osvojil tri naslove, bil je državni, pokalni in superpokalni nemški prvak, leta 2010 jih je popeljal tudi do finala lige prvakov. V Münchnu je sejal strah in trepet med nogometaše. Luca Toni, pred van Gaalovim prihodom eden izmed nosilcev igre, je pozneje opisal eno izmed anekdot.
"Ko je prišel, nam je na sestanku takoj dal vedeti, da je šef. Da lahko iz moštva vrže kateregakoli nogometaša, ne glede na to, kako se piše. Zanj je bilo vseeno, kdo je kdo, je rekel. Potem si je začel slačiti hlače, pokazal svoje premoženje in se zadrl 'Zato, ker imam jajca! Razumete?!'. K sreči nisem videl prav veliko, saj nisem bil v prvi vrsti," je zanimiv dogodek iz garderobe Bayerna, ki o Nizozemcu pove marsikaj, opisal izkušeni italijanski golgeter. Ta v Münchnu seveda ni zdržal dolgo. Že nekaj tednov po prihodu van Gaala je zapustil klub.
Leta 2011 je iz Münchna odšel tudi Nizozemec, Bayernu v prvenstvu ni šlo, in bil leto za tem imenovan za selektorja Nizozemske. Še drugič. Da se bo po letošnjem svetovnem prvenstvu poslovil od selektorske vloge, je bilo jasno že nekaj časa. Imenovan je bil za trenerja Manchester Uniteda, ta je v prejšnji sezoni doživel eno najslabših sezon v novejši klubski zgodovini. Mnogi so prepričani, da je prav Nizozemec edini, ki lahko popravi razdejanje, ki ga je na Old Traffordu za seboj pustil Davis Moyes. Drugi se bojijo, da so se Angleži zmotili, kar ne čudi.
Do Brazilcev se obnaša kot Hitler
Z van Gaalom je bilo vedno tako. Če ga ne obožuješ, ga sovražiš. "Je nedvomno eden izmed treh najboljših trenerjev na svetu," je pred leti o njem dejal Bobby Charlton, ena izmed legend angleškega nogometa. "Genij. Najboljši trener, kar sem jih kdajkoli videl," je Nizozemcu laskal Nemec Mehmet Scholl. "Je diktator, ki nima smisla za humor," pa so bile besede, s katerimi ga je opisal švedski super zvezdnik Zlatan Ibrahimović. "Do Brazilcev se obnaša kot Hitler. Je aroganten, samovšečen in ima veliko problemov. Ne ve, kaj je nogomet. Je nor," je o njem dejal Brazilec Giovane Elber. Tako pač je z danes 62-letnim van Gaalom. Belo ali črno, sredine ni.