Trener, ki je priklical spomin na zlate čase

Enaintridesetletni Simon Rožman, trener Celja, ki je hit zadnjih mesecev slovenskega prvenstva, leto starejši Luka Elsner, trener Domžal, te so hit že od samega začetka, in zdaj še Iztok Kavčič, šteje jih 35 in je pred kratkim nekoliko nepričakovano sedel na klop Gorice. Mladi, učeni in vešči komunikacije z javnostjo. Mirni, previdni pri izbiranju besed, stremijo k pozitivnosti. Tudi tako bi jih lahko opisali.

Prva dva sta se že izkazala tudi na članski ravni, zadnjega takšna pot še čaka. V mlajših selekcijah je pokazal velik potencial. Kadete Interblocka je popeljal do naslova državnih prvakov, z mladinsko selekcijo Gorice je podobno ponovil dvakrat. Nogomet je igral tudi sam, a hitro ugotovil, da ga prihodnost čaka med trenerji. "Sem razmeroma mlad, a se s trenerskim poslom ukvarjam že več kot deset let. Igral sem v drugi ligi, bil sem vezist za Brda, takrat je bil trener Pavel Pinni. Potem sem dobil ponudbo za zaposlitev pri Nogometni zvezi Slovenije in jo brez oklevanja sprejel. Še ko sem bil nogometaš, sem vedel, da bom nekoč trener. Pozorno sem spremljal delo trenerjev in si zapisoval, kar se mi je zdelo dobro in zanimivo," je razložil.

"Najprej sem šest let opravljal vlogo pomočnika selektorjev mlajših reprezentančnih selekcij, potem sem bil trener nogometnih razredov športne gimnazije v Ljubljani, po odhodu Miloša Rusa sem tam postal vodja. Sledilo je vabilo Joca Pečečnika v Interblock, tam sem ostal štiri leta, bil sem vodja nogometne šole in tudi trener. Ko sem dobil ponudbo Gorice, sem se, tudi zato, ker prihajam iz tega okolja, odločil, da jo sprejmem," je kratko, a izčrpno predstavitvijo nadaljeval trener, ki prihaja iz Medane iz Goriških brd.

To je bilo leta 2011 in tako je ostalo do pred nekaj več kot dvema tednoma, ko je po četrtem zaporednem porazu z mesta trenerja Gorice odstopil Miran Srebrnič. V vodstvu kluba, ki je do zdaj osvojil štiri naslove slovenskega prvaka, niso oklevali. Ko so izbirali kandidata, ki bo nasledil legendo novogoriškega nogometa, so s prstom pokazali na skoraj desetletje mlajšega kolega.

Tako bo ostalo do konca jesenskega dela prvenstva, Gorico čakata še tekmi z Domžalami in Krko, potem bodo v klubu razmislili, kako naprej. "Dogovorili smo se za tri tekme, potem se bomo usedli in ugotovili, ali bom dobil novo pogodbo ali pa se bom preselil nazaj med mladince. Če se bomo dogovorili, da ostanem med člani, bom izziv sprejel. Zakaj pa ne? A zdaj o tem ne razmišljam. Trenutno imam v glavi le Domžale, s katerimi se bomo pomerili v soboto, prihodnji teden bom razmišljal o Krki, potem bo čas za druge stvari," umirjeno pravi Kavčič.

Ob debiju je zmagal

Prva tekma je že za njim. V prejšnjem prvenstvenem krogu je Gorico popeljal do zmage nad Zavrčem z 1:0.

"Imel sem deset dni časa za pripravo ekipe. Predvsem je bilo treba fante pripraviti psihološko. Jih sprostiti in motivirati. Želel sem jim v glavo vcepiti, da so dobri, čeprav so izgubljali. Zgodba se je razpletla po naših željah. Delovali smo homogeno, imeli tudi nekaj sreče, a izkoristili priložnosti in zasluženo zmagali," se trenerskega debija med člani spominja naš tokratni sogovornik, ki ga že v soboto čaka nov izziv. V gosteh prihaja trenutno vodilna ekipa na prvenstveni lestvici, Domžale. "Vemo, kaj so do zdaj naredile Domžale, zato jih spoštujemo tako kot vsakega nasprotnika. Toda tudi mi imamo svoje načrte in vemo, da smo dovolj kakovostni. Ne glede na to, proti komu in kje igramo, merimo na zmago. Tako bo tudi tokrat," je odločen.

Po koncu jesenskega dela bo lahko povedal več

Jasno je, da ekipo Gorice še spoznava, ekipa pa spoznava njega. "Po koncu jesenskega dela prvenstva bom lahko več povedal o tem, kako dobri smo," je povedal diplomant Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, ki se v akademski karieri ni videl. "Bolj kot pisanje člankov me veseli delo v praksi," je razložil mladi trener, ki se izobražuje tudi na raznih seminarjih in delovnih obiskih v okviru Uefe. Nazadnje je obiskal trening center članske reprezentance Španije.

In kakšna je njegova filozofija dela? "Sistem poskušam postaviti tako, da kar najbolj izkoristim sposobnosti igralcev. Želim, da moja ekipa dolgoročno pride do tega, da lahko kjerkoli igra samozavestno. Da ima pobudo in je vseskozi agresivna. Osredotočam se predvsem na svojo ekipo, saj se lahko le tako razvija in doseže prepoznavno igro," pravi Kavčič, ki v tej nogometni filozofiji vzornika vidi v Špancu Josepu Guardioli, kar ne preseneča. Zelo spoštuje tudi Italijana Carla Ancelottija. "Zato, ker je velik gospod in v ekipo prinaša mirnost. Njegov način, kako vodi velike zvezde in z vsako ekipo doseže dober rezultat, je spoštovanja vreden," je pohvalil trenerja, ki je v pretekli sezoni z madridskim Realom osvojil naslov evropskega prvaka.

Da le ne bi bilo več tako drastičnih sprememb

Če bo dobil priložnost in dovolj časa, bo svoj način dela poskušal prenesti tudi na novogoriško ekipo, a se zaveda, da ne bo lahko. Ni skrivnost, zakaj. Odkar je Gorica partner Parme, pred vsako sezono in tudi med njo močno prevetri igralski kader. "To sicer ni odvisno od mene, a seveda upam, da ne bo več tako velikih sprememb, kot so se dogajale po koncu pretekle sezone, ko smo osvojili pokalni naslov, potem pa je večina igralcev odšla stran. Za dolgoročno dobre rezultate je treba ekipo graditi. Upam, da bo prihodnji prestopni rok nekoliko bolj miren," se nadeja Kavčič, ki pa se zaveda, da je bila odločitev, ki so jo pred časom sprejeli v vodstvu kluba, nujna v boju za klubski obstoj.

Kdaj spet Tim Matavž in podobni?

Če bo v prihodnosti drugače, bi bil Kavčič lahko prava izbira za dolgoročno delo. Nogometnih talentov v Novi Gorici in njeni okolici nikoli ni manjkalo in kdo jih pozna bolje kot tisti, ki jih je vodil zadnjih nekaj let? "Zdaj v članski ekipi Gorice ni ravno veliko mladincev, a nekaj jih je. Upam, da se pozimi priključi še kdo. Tukaj je bil vedno bazen, iz katerega smo črpali nadarjene nogometaše in jih uveljavljali prek članske ekipe. Zdaj je zaradi zgodbe, ki je bila očitno nujna, drugače, a upam, da se bomo v prihodnosti spet vrnili na stare tirnice," si je za konec zaželel Kavčič. In verjetno ga ni pravega navijača Gorice, ki se z njim ne bi strinjal. Zagotovo se nihče ne bi pritoževal nad kakšnim novim Valterjem Birso, Timom Matavžem in Etienom Velikonjo, ki bi navduševali v Sloveniji in tudi zunaj njenih meja. Spomin na ne tako daljno preteklost je v teh krajih še kako živ.