Nedelja, 23. 4. 2023, 4.00
1 leto
Skok v športno preteklost
Slovenski čudež v Parizu, Francozom ni bilo nič jasno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,74
5
Francija je na SP 1998 na poti do svetovnega naslova na sedmih tekmah prejela le dva zadetka. Slovenija ji je na prijateljski tekmi v Parizu dvakrat zatresla mrežo že po osmih minutah! Kapetan Slovenije je bil Darko Milanič.
Čez tri dni bo minilo natanko 23 let od ene najbolj nenavadnih tekem v zgodovini slovenske nogometne reprezentance. Začela se je kot v najlepši pravljici. Neustrašna Katančeva četa jo je pošteno zagodla aktualnim svetovnim prvakom. Zinedine Zidane in druščina sta po osmih minutah na Stade de Francu zaostajala z 0:2, 60 tisoč navijačev je utihnilo in se spraševalo, kaj za vraga se dogaja na zelenici.
To je bila posebna čast. Slovenija je gostovala pri aktualnem svetovnem nogometnem prvaku. Zgodilo se je nekaj podobnega, kot če bi Argentina v bližnji prihodnosti povabila slovensko reprezentanco v Buenos Aires. Takrat se je pisal 26. april 2000. Nepozaben dan v zgodovini slovenskega nogometa.
Sašo Udovič je dosegel številne pomembne zadetke v karieri. Je tudi slovenski rekorder, saj je še v prejšnjem stoletju na prijateljski tekmi proti Islandiji dosegel kar pet zadetkov, a je na gol, ko je premagal svetovnega prvaka Fabiena Bartheza, izrazito ponosen.
''Bilo je mesec dni pred evropskim prvenstvom. Francozi so si pripravili načrt. Povabili so nas, 'avtsajderje' EP 2000, in nas nameravali odpihniti z veliko razliko. Bili so svetovni prvaki, nato so postali še evropski, a so naleteli na samozavestno in neobremenjeno Slovenijo. Pokonci nas je držala pozitivna energija po tekmi v Kijevu (1:1 na povratni tekmi dodatnih kvalifikacij za EP 2000, ki je prinesla zgodovinski preboj Slovenije na prvo veliko tekmovanje, op. p.). Bili smo prava ekipa. Držali smo skupaj, tako kot na EP 2000, igrali drug za drugega. Vsak je vedel, kakšna je njegova vloga na igrišču. Prvo enajsterico je lahko naštel vsak otrok v Sloveniji. Srečko (tedanji slovenski selektor Srečko Katanec, op. p.) tega ni spreminjal, tako da nismo bili obremenjeni z ničimer," je Sašo Udovič, strelec drugega zadetka za Slovenijo, mnogo let pozneje za Sportal pojasnjeval okoliščine, s pomočjo katerih si je neustrašna Katančeva četa v fantastičnem uvodu srečanja v Parizu priigrala kar dva zadetka prednosti.
Tisti, ki je zamudil na tekmo, je bil najbolj začuden
Zinedine Zidane je takrat spadal v skupino najboljših nogometašev na svetu. To je bil dvoboj dveh zvezdnikov "ZZ", saj je v slovenski izbrani vrsti izstopal Zlatko Zahović.
To je bila z naskokom najboljša uvertura članske slovenske reprezentance. Na več kot solidno polnem Stade de Francu se je pričakoval nogometni dvoboj mačke z mišjo, nato pa je majhna Slovenija ponagajala veliki Franciji in po osmih minutah vodila že z 2:0. To je bilo povsem v nasprotju s pričakovanji nogometne javnosti, domači nogometaši so se, podobno kot navijači, znašli v šoku. Na semaforju velikanskega stadiona, ki je leta 1998 gostil finale svetovnega prvenstva, na katerem so Zinedine Zidane, Didier Deschamps in druščina po veličastni zmagi nad Brazilijo stopili na najvišjo stopničko, je bil izpisan povsem nepričakovan rezultat: Francija 0, Slovenija 2.
Tisti, ki je zamudil začetek srečanja, je ob pogledu na rezultat pomislil, da je prišlo do tehnične napake. A ni. Rezultat dvoboja, odigranega v predmestju Pariza, je bil še kako resničen. Presenečenje je bilo popolno, slovenska reprezentanca je poskrbela za najbolj čaroben uvod srečanja, kar si ga je lahko predstavljala. Trajal je dolgo, Slovenija je dobila prvi polčas z 2:0 in odšla na počitek z zajetno prednostjo. Francozi so pritisnili, a si več kot strel Zidana v vratnico niso priigrali. Zadišalo je po senzaciji, ki je ni pričakoval nihče. To je bil sanjski polčas Slovenije, po katerem pa je sledil preobrat. Francija si je dobesedno v zadnjih sekundah le izbojevala pot do zmage (3:2).
Slovenijo je na Stade de Francu pred 23 leti popeljal v vodstvo Željko Milinović.
"Prvi polčas smo dobili z 2:0, a smo se po njem v slačilnici skoraj sprli, zakaj ni bilo 3:0. Imeli smo še nekaj priložnosti. Dobro, na koncu smo izgubili z 2:3 in zadnji gol prejeli tik pred koncem. A to ni toliko pomembno, všeč nam je bil predvsem občutek, kako smo dvakrat pokvarili načrte svetovnemu prvaku v Parizu, meki nogometa," se je legendarni slovenski napadalec spominjal odmevnega prijateljskega srečanja, ki je pred 23 leti ponudilo dva različna polčasa.
"Kot da bi iz elektrike izpulil zvočni kabel"
Srečko Katanec je pripravljal zasedbo na prvo veliko tekmovanje. In dobil uvodni polčas v Parizu z 2:0!
Ni manjkalo veliko, pa bi Udovič na tisti tekmi dosegel dva zadetka! V 3. minuti je takratni napadalec avstrijskega Laska iz Linza po podaji Mirana Pavlina že skoraj premagal Fabiena Bartheza, a ga je od velikega veselja delilo le nekaj centimetrov. Zatresel je vratnico, a se je žoga na njegovo srečo ob zmedeni francoski obrambi odbila do klubskega soigralca Željka Milinovića, ki mu ni bilo težko popeljati Slovenije v vodstvo. Po manj kot 200 sekundah spektakla v Parizu, ki ga je spremljalo 60 tisoč gledalcev!
Le pet minut pozneje pa je sledil popoln šok za galske peteline. Znova sta sodelovala soigralca Laska. Milinović je poslal predložek v kazenski prostor, tam pa se je v skoku izkazal Udovič in z natančnim strelom z glavo podvojil prednost Slovenije. Kako je sploh zatresti francosko mrežo na stadionu, kjer so se igrale največje tekme v zgodovini nogometa, finala svetovnega prvenstva, evropskega prvenstva in lige prvakov?
V zlati Katančevi četi si ni bilo mogoče predstavljati zvezne vrste brez marljivega in nepopustljivega delavca Aleša Čeha. S Srečkom Katancem sodeluje še danes, saj je njegov pomočnik v reprezentanci Uzbekistana.
"Ko gre pred polnim stadionom žoga v gol, je to izjemen občutek. Med tekmo nisem slišal soigralcev, saj je bilo prisotnih 60 tisoč gledalcev, potem pa je v trenutku zadetka zavladala tišina. Vsaj pet ali šest sekund. Kot da bi nastal vakuum ali pa bi iz elektrike izpulil zvočni kabel, vse je tiho. To je nenavadno vrhunski občutek. Prej so francoski navijači tulili, nato pa otrpnili. Taki trenutki zadovoljstva so tako veliki, da ob njih pomisliš na vse, kar si pretrpel v karieri. Kako si treniral kot mulec, se potil na snegu ... V desetih sekundah se ti vse poplača. To so občutki, ki jih ne doživi vsak," je Udovič doživeto opisoval dogodke na dvoboju, ki se je zgodil na začetku tisočletja.
Francija : Slovenija 3:2 (0:2)
Strelci: Trezeguet 64., 94., Blanc 75.; Milinović 3., Udovič 10.
Francija: Barthez, Thuram, Lizarazu, Vieira, Blanc, Leboeuf, Deschamps (od 63. Petit), Pires (od 63. Vairelles), Zidane, Henry (od 46. Trezeguet), Dugarry (od 46. Micoud), selektor Roger Lemerre,
Slovenija: Dabanovič, Karić (od 70. Galić), Milanič, Milinović, Knavs, Novak (od 89. Gajser), Čeh, Udovič (od 57. Osterc), Zahović, Pavlin (od 64. Pavlović), Rudonja, selektor Srečko Katanec.
Katanec: Fantje so dokazali, da so iz pravega testa
V drugem polčasu je Francija zaigrala bolje, veliko lažje razorožila slovensko vrsto, sama pa pritisnila na vrata Mladena Dabanoviča. Po ne najbolj posrečenem posredovanju slovenskega vratarja je David Trezeguet, ki je vstopil v igro namesto Thierryja Henryja, v 64. minuti znižal rezultat na 1:2. Francozi so oživeli, stopili na plin, le 11 minut pozneje pa je obrambni steber Laurent Blanc po strelu z glavo izenačil na 2:2. Prednost Slovenije se je stopila, a so Katančevi bojevniki v nadaljevanju le zadržali francoske napade.
David Trezeguet je dvakrat matiral Mladena Dabanoviča in popeljal Francijo do velikega preobrata v drugem polčasu.
Redni del srečanja se je tako končal z 2:2, sledil je štiriminutni sodnikov podaljšek. A ni ostalo le pri njem, igrala se je že peta minuta, ko je Zidane zaposlil Trezegueta, francoski napadalec, ki je odraščal v Argentini, in bil le nekaj mesecev pozneje junak finala evropskega prvenstva, ko je v podaljšku proti Italiji dosegel zlati gol proti Italiji, pa je postavil končni rezultat 3:2.
Srečko Katanec, ki je v začetku tega tisočletja spadal med najmlajše selektorje v Evropi, bi se skoraj podpisal pod odmevno presenečenje v Parizu.
Slovenski selektor Katanec, ki je pripravljal zasedbo na prvo veliko tekmovanje, si nesrečnega poraza ni gnal k srcu. ''V prvem polčasu smo nadigrali Francoze in bili boljši nasprotnik na igrišču. Od svojih fantov vedno zahtevam, da igrajo nogomet in da skušajo doseči prvi zadetek na tekmi. To nam je uspelo, v drugem polčasu pa se je v preveliki meri odrazila slaba fizična pripravljenost naših nogometašev. V tem obdobju imamo določene probleme, ker nekateri fantje ne igrajo standardno v svojih klubih in zaradi tega nismo mogli parirati ritmu, ki so ga narekovali Francozi. V prvem delu so fantje dokazali, da so iz pravega testa, in še enkrat se je pokazalo to, kar nenehno trdim, v tem primeru imajo lahko z nami težave tudi najboljše reprezentance na svetu,'' je izpostavil "Srečko Nazionale", zdajšnji selektor Uzbekistana, ki mu je dobesedno zmanjkala le minuta, da bi ostal neporažen proti svetovnim prvakom na Stade Francu. Slovenija je izgubila z 2:3, a vendarle dokazala, kako se lahko kosa tudi z najboljšimi.
Se Slovenija vrača na elitni evropski zemljevid?
Bodo šli Jan Oblak, Benjamin Šeško in druščina po stopinjah rojakov, ki so s prebojem na EP 2000 poskrbeli za nepozabno nogometno senzacijo?
Slovenija je po tekmi v Franciji odigrala še prijateljski dvoboj s Savdsko Arabijo in zmagala z 2:0, nato pa začela evropsko prvenstvo z nepozabnim trilerjem proti ZR Jugoslaviji (3:3).
Letos imajo izbranci Matjaža Keka lepo priložnost, da Slovenijo prvič po več kot dveh desetletjih popeljejo na evropsko prvenstvo. Po uvodnih dveh tekmah kvalifikacij za Euro 2024 so v svoji skupini na prvem mestu, junija pa sledita novi, zelo pomembni preizkušnji.
Najprej gostovanje na Finskem (16. junij), tri dni pozneje pa spektakel, skoraj zagotovo bodo tribune stadiona v Stožicah polne do zadnjega kotička, proti Danski (19. junij). Proti Skandinavcem, ki so na SP 1998 edini poleg "bronastih" Hrvatov sploh zatresli francosko mrežo. Slovenija ji je dve leti pozneje dala dva že po pičlih osmih minutah! Ni kaj, to je bil slovenski čudež v Parizu, ko Francozom ni bilo nič jasno.
5