Namesto na proslavo je odšel v porodnišnico

Šestindvajsetletni Kranjčan je v Mariboru že štiri leta in pol, a to, kar doživlja v zadnjih mesecih, je prav gotovo vrhunec njegovega bivanja v štajerskem nogometnem hramu. V zadnjem polletju je postal eden izmed pomembnih členov reprezentance, ki je pod vodstvom Srečka Katanca začela zmagovati, v Ljudskem vrtu je eden izmed pomembnejših nogometašev, čigar odsotnost se vselej pozna, kar je bilo vidno tudi v zadnjih 15 minutah tekme proti Wiganu, ko je bil izključen, zdaj se s soigralci veseli velikega evropskega uspeha.

Za nameček je srečen dogodek doživel tudi v zasebnem življenju. Pred dnevi je namreč postal očka. "Noro leto, res noro. Česa takšnega sem si lahko le želel. To je dokaz, da se ti v življenju, če delaš pridno in pošteno, vselej vrne. Zadnjih nekaj mesecev je bilo res polnih zelo čustvenih dogodkov. V zadnjem tednu sem doživel dva zelo pomembna. Najprej sem postal oče prvorojenke Zale, zdaj pa še to. Ne vem, kaj naj rečem. Sem zelo vesel," je po tekmi razlagal Aleš Mertelj, ki po prihodu iz garderobe ni sledil soigralcem v klubski bar, pač pa je hitel v mariborsko porodnišnico.

"Grem na krajši obisk k dekletu, s katerim sva se že slišala in je presrečno, in k mali Zali. Najprej sladke obveznosti, potem pa se bom vrnil k soigralcem in bomo tako velik uspeh proslavili na ustrezen način. Dekleti bosta do sobote v porodnišnici, tako da bom imel še dan, dva časa, da se s soigralci poveselim, potem pa bo treba prevzeti odgovornost in opravljati očetovske naloge, ki se jih seveda zelo veselim," je razložil.

Mislil je, da je soigralce pustil na cedilu

Potem smo se pogovarjali še o poteku tekme proti Wiganu, ki je bila res dramatična. Predvsem po 74. minuti, ko je moral Mertelj z igrišča zaradi drugega rumenega kartona, se je začelo dogajati. Maribor je začel krčevito braniti prednost.

"Takoj, ko se mi je sodnik začel približevati, sem vedel, da bo segel po rumenem kartonu in bom moral z igrišča, saj sem bil opomnjen že pred tem. Prekršek ni bil grob, a sem prekinil obetavno akcijo, zato je njegova odločitev upravičena. Najprej sem imel občutek, da sem ekipo pustil na cedilu, a prekršek sem preprosto moral narediti. Če ga ne bi, bi imel nasprotnik protinapad, iz katerega bi lahko zadel. Pred tem so Angleži naredili prekršek nad Mitjo Vilerjem, ki ga sodnik ni piskal. Naredil sem prekršek, pri katerem bi bil lahko malce bolj pazljiv, a zgodilo se je, kar se je. Kljub temu sem verjel, da bodo moji soigralci odigrali tako, kot je treba, in nam bo uspelo, kar se je tudi zgodilo. Zelo sem ponosen na vse in na celoten klub. Na najlepši mogoč način smo klubu in navijačem čestitali za rojstni dan. Zdaj lahko mi in celotna Slovenija le še uživamo," še pravi novopečeni očka, ki je malce za tem, ko je odkorakal z igrišča, izvedel za veselo novico iz Belgije, kjer je Rubin Kazan v mrežo Zulteja-Waregema najprej zabil prvi in nato še drugi gol.

Na igrišču je veliko lažje

"Veselo novico so mi povedali novinarji, ki so tekmo spremljali ob igrišču. Ko sem jo slišal, sem še bolj nestrpno spremljal, kaj se je dogajalo v Ljudskem vrtu. Ko si na igrišču, je veliko lažje. Osredotočen si le na dogajanje na tekmi, drugo te ne zanima. Tako pa je bilo zelo težko. Zadnje minute so se res zelo vlekle, a zato je bilo veselje po zadnjem sodnikovem žvižgu toliko večje," je še dejal nekdanji nogometaš Kopra in kranjskega Triglava, ki za konec ni pozabil čestitati nasprotniku.

"Po koncu tekme so se nogometaši Wigana odzvali zelo športno. Čestitali so nam za uspeh. Tudi njihovi navijači so nam zaploskali. Vidi se, da prihajajo iz nogometnega naroda, kjer vedo, kako se rečem streže. Hvala jim. V nadaljevanju sezone jim želim veliko sreče," je za konec povedal izkušeni vezist, ki je do zdaj v izbrani vrsti Slovenije zaigral osemkrat, a bo število v prihodnjih letih zagotovo še krepko povišal.