Manchester United, nogometni goljat, nato pa je prišel David

Šele sedmo mesto v ligi, v 20 krogih so doživeli kar 6 porazov, izpad na prvi stopnički najstarejšega tekmovanja na svetu pokala FA proti skromnemu Swanseaju ter slaba popotnica pred povratnim srečanjem Capital One pokala sta veliko manj, kot so pred sezono pričakovali tudi največji pesimisti. Edini svetli točki sta osvojitev Community Shielda ter suverena igra v skupinskem delu zelo zahtevne skupine lige prvakov.

Fergie pred odhodom opozoril navijače

Pa pojdimo od začetka. Potem ko je povsem nenapovedano z mesta trenerja po dolgih 27 letih odstopil neponovljivi sir Alex Ferguson, ki je z Unitedom osvojil vse, kar se je osvojiti dalo, končni izkupiček pa je štel neverjetnih 38 velikih lovorik. Prvo je ''Fergie'' dočakal šele v četrti sezoni njegovega delovanja v Manchestru, ko je v finalu pokala FA v sezoni 1989/90 premagal Crystal Palace.

Štiriindvajset let pozneje je njegov stolček zasedel ambiciozni 50-letni rojak in dolgoletni trener Evertona David Moyes, ki ga je, to je treba poudariti, izbral sam ''Fergie'' ter na zadnji tekmi na klopi Uniteda in slavju 20. naslova angleških prvakov gledalce na Old Traffordu nagovoril: ''Morate vedeti, tudi mi smo imeli težke čase, a takrat so klub, igralci in vi, navijači, stali za mano. Vaša naloga v prihodnosti je, da ne glede na vse stojite ob strani tudi novemu trenerju. To je zelo pomembno.''

Besede so ganile marsikaterega navijača in zdaj, ko bi marsikdo po nizu slabih izidov že hotel vreči ''kamen'' v Moyesa, se spomni mitskih besed velikana Manchester Uniteda in se nekoliko pomiri. Fergiejev duh v Manchestru je še kako živ in ne gre dvomiti, da bo to tako še dolgo časa.

Enaka ekipa, rezultati skrb vzbujajoči

Moyes, ki je dolga leta veljal za enega najboljših trenerjev na Otoku, saj je tako rekoč brez denarja v Evertonu delal ''čudeže'', je v sezono vstopil s povsem enako ekipo, kot jo je imel Ferguson pri osvojitvi 20. zvezdice. A že zdaj lahko vidimo, da je United, ne samo proti večjim klubom v premier league, ampak tudi proti manjšim, povsem nemočen. Trenutno zaseda skromno sedmo mesto, pet točk zaostaja za mesti, ki vodijo v ligo prvakov ter že ogromnih 11 za vodilnim Arsenalom. Če je pri navijačih upanje po ubranitvi naslova že umrlo, pa bo v nadaljevanju sezone pomembno ujeti vodilna štiri mesta. S predstavami, ki jih trenutno kažejo ''rdeči vragi'', bo tudi ta cilj vse prej kot lahek zalogaj.

Poletni prestopni rok, ki ga ni bilo

Kje iskati vzroke za tako porazen začetek? Zagotovo ima velik del zaslug za katastrofalen prvi del sezone porazen poletni prestopni rok. United bi ga lahko celo poimenoval, tresla se je gora, rodila pa miš. Govorilo se je oziroma ne samo govorilo, nekateri nogometaši so bili po pisanju mnogih medijev že z eno nogo in pol na Old Traffordu, na koncu pa je na žalost vseh navijačev Man Utd ostalo le pri pisanju.

United je poleti v svoje gnezdo hotel zvabiti Thiaga Alcantaro, Kevina Strootmana, Ezeqiula Garaya, Anderja Herrero, Cesca Fabregasa, Garetha Bala, govorilo se je celo o vrnitvi Portugalca Cristiana Ronalda, na koncu pa jim je v svoje vrste v izdihljajih prestopnega roka uspelo zvabiti le Marouaneja Fellainija, za katerega so odšteli velikih 27,5 milijona angleških funtov, koristi pa je bilo od robustnega belgijskega defenzivnega vezista v dozdajšnjem poteku sezone bore malo. Če smo malce zlobni, je imel United veliko več koristi od slehernega navijača, ki kupi vstopnico za ogled tekme, kot pa od Belgijca, ki za nameček angleške prvake na teden stane okoli 100 tisoč funtov.

Težko je reči, koliko je imel pri vsem tem debaklu prste vmes Moyes, a že to, da sta z izvršnim direktorjem Edwardom Woodwardom napadala nerealne želje (Fabregas, Cesc, Bale), pove, da tukaj nekaj ni bilo v redu. Konkurenca na drugi strani ni stala križem rok in zapravljala, kolikor se je le dalo. Najbolj se je okrepil Man City, tudi Chelsea, Arsenal je kupil Mesuta Özila, varčevala nista niti Liverpool in Tottenham, vse skupaj pa se to vidi tudi na premierligaški lestvici.

Alex, da, tudi ti imaš nekaj masla na glavi!

Kot smo napisali, je Ferguson v pretekli sezoni v Angliji pometel s konkurenco, a dejstvo je, da ekipe, s katero je bil tako uspešen, ni renoviral, pač pa je z njo vztrajal do konca. Morda je tudi sam videl, da je to zadnje leto, ko je s to ekipo lahko konkurenčen, po sezoni pa hitro odstopil z mesta trenerja, vse breme obnove kluba pa preložil na nič hudega slutečega Moyesa.

Igra na sredini je glavna težava Uniteda že veliko let, a glede tega se ni storilo prav nič. Ko je že v lanski sezoni zaškripalo na sredini, je Alex, namesto da bi v klub pripeljal sveže ime, raje iz pokoja pripeljal Paula Scholesa. Zadeva je delovala brezhibno, Scholes, legenda kluba, je delo opravil z odliko, naložba za prihodnost pa to ni bila. Paul se je po sezoni poslovil, luknja na sredini pa se je le povečala.

V tej sezoni na sredini ves čas igra povsem izgubljeni in razglašeni Tom Cleverley, po vrnitvi po poškodbi pa Michael Carrick, eden glavnih ''krivcev'' za lanski naslov Uniteda, še vedno ne najde prave forme. Vse skupaj se odraža na rezultatih, ki pa veste, kakšni so. Počasi nogometni ritem po dolgotrajnem zdravljenju zahrbtne bolezni Darren Fletcher, Andersonu pa Moyes ne zaupa, drugega pa ni. Lahko bi tudi rekli, da je Fergie dobro vedel, kaj predaja Moyesu in si kupil nekaj časa, da bodo Fergusona navijači Manchester Uniteda še dolgo spominjali in ga vabili nazaj.

Čeprav za to ni nobene možnosti, pa mu tako zagotovo skandiranje godi, samo predstavljamo si lahko, kaj bi se zgodilo, če bi bil Moyes zdajle v vodstvu premier league s 15 točkami prednosti. Tega si Fergie ni smel privoščiti. Treba je tukaj dodati, da je tudi Alex moral vse zgraditi sam, leta 1986 je v roke dobil povsem nekonkurenčno ekipo, začel je z ničle, počasi pa je United spreminjal v stroj, ki je bil strah in trepet za domala vse evropske velikane. Podobno trnovo pot bo moral prehoditi tudi Moyes, vprašanje pa je, kako bo pri tem uspešen.

Znal jih je prepričati, da so najboljši

Ferguson, možakar, ki mu lahko samo čestitaš za vse, kar je storil z Unitedom, je imel eno dobro lastnost, lahko rečemo tudi izjemno sposobnost. Svoje izbrance, ki se imensko nikoli niso mogli kosati s kadrom Reala, Barcelone in drugimi velikani, je vedno prepričal, da so najboljši na svetu, in karizmi, ki jo je imel veliki Alex, no, ima jo še vedno, so vsi slepo verjeli. Epilog, dobri rezultati in lovorike.

Identična ekipa, s katero je še lani rokoval Fergie, se je še lani metala na glavo in borila za vsako žogo, letos pa se pod vodstvom Moyesa zdi, da ne vedo, zakaj so na igrišču. Ni želje, ni volje, potemtakem tudi rezultatov ne more biti. Ko pride na čelo tako velikega kluba trener, ki se lovorike še dotaknil ni, potem pa hoče svoje ideje predstaviti nogometašem, ki so osvojili že vse, pride do težave.

Izbral je težjo pot

Kot profesionalci s tem po pravilih ne bi smeli imeti težav, a vprašanje je, koliko zares upoštevajo Moyesova navodila. Ne samo da je odšel Fergie, odšel je ves trenerski štab, ki je večino igralcev spremljal na treningih in tekmah vrsto let, zdaj pa so tukaj novi ljudje, nove ideje in situacija ni rožnata, niti za trenerja niti za igralce. Moyes ni izbral lažje poti, ko bi prišel samo on in na klopi pustil ''stare'' trenerje, ne, on je izbral težjo, a tudi edino možnost, če hoče imeti v prihodnosti vse pod nadzorom. Prej bo prebrodil to začetno prepreko, prej bo lahko pokazal svojo pravo vrednost ...