Ponedeljek, 13. 7. 2015, 20.31
8 let, 7 mesecev
Kakšen Chelsea neki!
Šest, šest, 12, 12, 14 in 12. To je število evropskih tekem, ki jih je Maribor odigral od sezone 2009/10, ko se je začel njegov evropski vzpon. Trikrat so navijači v Ljudskem vrtu spremljali tekme skupinskega dela evropske lige, enkrat celo tekmo šestnajstine finala tega tekmovanja, lani so lahko ob blizu spremljali skupinski del lige prvakov.
Zdaj jim grozi, da se bo evropska pot Maribora končala po vsega dveh tekmah. Le eni v Ljudskem vrtu. Tako kot vsako leto, seveda. A Georgia iz Gruzije, Videoton iz Madžarske, Dudelange iz Luksemburga, predstavnika Bosne in Hercegovine Željezničar in Zrinjski, seveda tudi malteška Birkirkara, prve evropske ovire v zadnjih letih, niso klubi, ki jih lahko vržemo v isti koš z nasprotnikom, ki ga je Mariboru žreb dodelil letos - Astana iz Kazahstana. Zato se Mariborčani današnjega evropskega izziva upravičeno bojijo.
Tudi zato, ker ob prvih evropskih preizkusih kot po pravilu nikoli niso bili preveč prepričljivi, predvsem pa zato, ker gre za klub, ki je v nekaj nogometnih parametrih v prednosti pred slovenskim prvakom. Ne nazadnje 400 tisoč evrov, s katerimi so na selitev nekaj tisoč kilometrov daleč zvabili slovenskega reprezentanta Branka Ilića, in dva milijona evrov, kolikor so odšteli za nekdanjega člana Domžal Nemanjo Maksimovića, pomeni vsote, od katerih so Mariborčani trenutno precej oddaljeni. In tako bo verjetno ostalo za vedno.
Tudi spomin na moldavski Zimbru, velik evropski spodrsljaj, ki je prišel takoj po sanjski sezoni 1999/2000, ko so v Mariboru prav tako igrali ligo prvakov, je prišel na dan v teh dneh. Pa seveda tudi igra številk. Enkrat bo padec moral priti. Po seriji zmag prej ali slej pride tudi kakšen poraz. Zato v Mariboru v zadnjih dneh marsikdo nemirno spi.
S tem seveda ni nič narobe. Previdnost je mati modrosti, pravijo. Tudi če Mariboru spodrsne in se s Kazahstanci opeče, ne bi smelo biti. Čeprav je jasno, da bi tak neuspeh verjetno dodobra stresel Maribor in bržkone poskrbel tudi za kakšne spremembe. Pa očitkov na račun klubske politike ne bi manjkalo, prav gotovo. A v Ljudskem vrtu – in zakaj jim ne bi verjeli – pravijo, da so pripravljeni tudi na črn scenarij. Zato verjamemo, da na tak scenarij niti ne pomišljajo. Zato, ker vedo, da so pripravljeni nanj.
Kakorkoli že, dovolj črnih. Nanizajmo še nekaj pozitivnih misli pred evropsko tekmo leta, kot jo je poimenoval športni direktor Maribora Zlatko Zahović. Maribor je v prednosti zato, ker je boljši. Seveda tudi zato, ker ima veliko več izkušenj, in zato, ker ima boljše navijače. Ti so prepoznali pomembnost tekme in bodo danes dodobra napolnili tribune Ljudskega vrta. Skupaj z njimi bo Mariboru na najpomembnejši tekmi leta lažje. Kakšen Chelsea neki, v Mariboru danes igrajo Kazahstanci!