Sreda, 27. 5. 2026, 10.30
1 mesec, 2 tedna
Intervju z Anžetom Urankarjem
Anže Urankar razkril skrivnost uspeha: Treningi so moja droga
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,77
Anže Urankar še vedno navdušuje z rezultati. Nase je opozoril tudi letos pozimi, ko se je s tekaškimi smučmi odpravil v središče Ljubljane. Tudi to je del njegovih treningov.
"Moram reči, da sem bil letos manj živčen kot na primer lani," nam je v intervjuju razkril Anže Urankar, kajakaš na divjih vodah, ki je zadnji konec tedna še četrtič zapored osvojil naslov svetovnega prvaka. Skupno je osvojil že peti naslov najboljšega na svetu.
Anže Urankar, 29-letni Ljubljančan, zadnja leta navdušuje v spustu na divjih vodah. S svetovnega prvenstva v spustu na divjih vodah v Banjaluki se je vrnil kar s tremi zlatimi odličji. Največ je vreden naslov svetovnega prvaka v šprintu v posamični konkurenci. Ob tem je treba poudariti, da je četrtič zapored postal svetovni prvak, skupno pa že petič.
Anže ima v svoji dolgi karieri že veliko izkušenj z največjih tekmovanj in te so mu še kako prav prišle na zadnjem prvenstvu. Sicer pa takšnega vzdušja, kot je bilo na tokratnem prvenstvu, še ni doživel. Tam se je namreč zbralo kar nekaj slovenskih navijačev in po njegovih besedah so pripravili noro vzdušje. Svoj čar imajo tudi Banjaluka in tamkajšnji organizatorji, ki so mojstri improvizacije, a Urankar njihove dobre energije in prijaznosti ne more prehvaliti.
Dotaknili smo se tudi njegove letošnje posebne zimske odprave s tekaškimi smučmi v središče Ljubljane. In da, tudi takšni treningi in zabava ga pripeljejo do tako vrhunskih rezultatov.
Anže Urankar v družbi Nejca Žnidarčiča (levo) in Simona Ovna (desno)
Ste zmago proslavili tako, kot je treba?
Da, smo.
Četrtič zapored ste postali svetovni prvak, skupno pa že petič. Ste kdaj pričakovali, da bi vam lahko v karieri uspelo kaj takšnega?
Ne, nisem pričakoval in prav tako nisem nikoli razmišljal o tem. Ne vem, kaj naj sploh rečem. Ne obremenjujem se s tem, samo iščem neke dobre vožnje. Če uspe, uspe, če ne, pa ne.
Ponavadi je z vsakim novim naslovom svetovnega prvaka pritisk večji. Kako se sami spopadate s temi pritiski?
Moram reči, da sem bil letos manj živčen kot na primer lani. Voda na tem prizorišču je bila zelo nepredvidljiva in zahrbtna, zato si potreboval tudi malce sreče. Lahko rečem, da se na treningih nisem počutil najbolje. No, za finale sem se vendarle zbral. Najbolj sem vesel, da sem pokazal dobro vožnjo, ko je bilo to najbolj potrebno.
V kvalifikacijah niste najbolj blesteli, kajne?
Da, v kvalifikacijah sem bil peti in niso bile idealne, sem pa vedel, da imam še veliko rezerve. Naredil sem kar veliko napako in bil mogoče ravno zato za finalno vožnjo še bolj zbran.
"Na takšni progi pridejo prav izkušnje in ni tako, da greš lahko dol na glavo."
Kaj pa je po vašem mnenju najbolj odločalo v finalni vožnji?
Najprej so veliki valovi, sledi dolga ravnina, spodaj pa je malo bolj zahteven predel, kjer moraš biti res potrpežljiv, gledati vodo in čakati na pravi trenutek. Na takšni progi pridejo prav izkušnje in ni tako, da greš lahko dol na glavo.
Tukaj sem večkrat tekmoval in zmagal na več tekmah svetovnega pokala, tako da mi proga očitno ustreza. Je pa to proga, na kateri potrebuješ nekaj izkušenj. Po progi torej ne greš na glavo, ampak z glavo.
Banjaluka je večkrat prizorišče velikih tekem v spustu na divjih vodah. Kakšna je organizacija, so že dovolj izkušeni na tem področju?
(Smeh, op. p.) Ni vedno vse brezhibno, ampak tam je vedno pozitivna energija. Včasih je nekaj improvizacije. Še vsakič jim je uspelo in na to se vedno zanašajo. Sicer nimam pripomb, včasih se kakšen štart malo zamakne, ampak ni nič drastičnega. Drugače so zelo gostoljubni in prijazni. Lepo je, ker poznaš njihov jezik in se veliko lažje dogovoriš z njimi.
Takšnega vzdušja do zdaj še ni doživel.
Kakšno pa je vzdušje na teh tekmah?
Moram povedati, da so slovenski navijači prišli v zelo velikem številu. Bilo je veliko prijateljev iz tega športa. Vzdušje je bilo res noro, najboljše do zdaj. Lahko rečem, da česa takšnega v svoji karieri še nisem doživel. Res so naredili noro vzdušje.
Anže Urankar je še četrtič zapored osvojil naslov svetovnega prvaka.
Koliko pa ste psihično in fizično utrujeni po tej tekmi?
Zdi se mi, da je letos bolje. Zdaj je sploh super, ker je glavni cilj sezone dosežen in se ne morem pritoževati. Tudi lažje bom tekmoval naprej. Čakajo me še tekme svetovnega pokala, na katerih bom poskušal osvojiti še tisto, kar mi manjka, torej zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. Lani se mi je za las izmuznila, tako da se bom letos še bolj potrudil.
Pozimi ste poskrbeli za kar veliko zanimanja, ko ste izkoristili sneg in se v središče Ljubljane odpravili s tekaškimi smučmi. Zdi se, da uživate na treningih, čeprav so verjetno precej naporni.
Pomaga predvsem, če uživaš v življenju. Potem vse lažje dosežeš. Lahko bi rekel, da je to povezano s tem, da uživaš v tem, kar delaš. Treningi in tekmovanja so zame kot droga.
Večkrat sva se pogovarjala in imeli ste celo obdobje, ko ste kljub vsem uspehom razmišljali, ali bi sploh še nadaljevali športno pot. Kako je danes, imate še vedno dovolj motivacije?
Motivacije zagotovo ne manjka in ni nobenega načrta, da bi končal športno kariero. Ne razmišljam o tem in trenutno se še dobro počutim.
Preberite še:
