Herojska vrnitev: tvegal in ozdravel

Ko malce slabši poznavalci nogometa slišijo za priimek Fletcher, se nedvomno vprašajo, kdo je že ta fant. Da, to je tisti, ki je včasih igral za rdeče vrage in z njimi osvajal lovorike. No, to ni bilo včasih, pač pa še dve leti nazaj, je pa res, da so se njegove težave s črevesjem začele že prej. Mnogi so nanj že pozabili, a tisti najbolj goreči navijači Manchester Uniteda prav gotovo ne. Škot se je po dveh letih dokončno vrnil, David Moyes pa mu je v nedeljo pri vodstvu 3:0 proti Aston Villi gentlemansko namenil 20 minut igre in 29-letni Škot je z nekaj res lepimi potezami pokazal, za kako velikega nogometaša gre. Če mu bo zdravje služilo tudi v prihodnje in če izboljša še svojo telesno pripravljenost – sam pravi, da ne bo varčeval z močmi –, bi bil res izjemna okrepitev letos neprepričljivih rdečih vragov. Okrepil bi sredino, mesto, kjer so aktualni angleški prvaki že dolgo najšibkejši.

Ni mogel niti iz hiše

Vse pa še pred kratkim ni bilo tako svetlo. O vsem tem je v enem izmed intervjujev spregovoril tudi sam Darren, ki pravi, da sploh ni vedel, ali bo sploh še kdaj normalno živel. Za vse tiste, ki ne poznajo zgodbe in bolezni Škota, naj povemo, da je imel kronično vnetje debelega črevesa, ki povzroča kronično drisko, ki je podkrepljena še s krvjo, povzroča hujšanje, izgubo apetita, vnetje sklepov … Skratka, zadeva, s katero se ne da biti profesionalni nogometaš. Ni bilo lahko, pravi Fletcher: "Narava te bolezni je taka, da skorajda ne moreš zapustiti hiše. Nisem mogel peljati otrok v park, nisem mogel z ženo na kosilo. Nič od tega. Zdravila, ki so mi jih predpisali zdravniki, niso pomagala, zato mi ni preostalo drugega, kot da se odločim za operacijo, ki pa je bila zelo tvegana."

Tovrstne operacije so veliko tveganje. Lahko te povsem pozdravijo, če pa bi se kaj zapletlo, pa bi zadevo še poslabšale. Tega se je Škot, ki je z Unitedom osvojil vse, kar se osvojiti da, zavedal in se maja odločil za tvegano operacijo. "Ni bilo nikakršne garancije, da bo operacija uspela. Če ne bi, ne samo, da ne bi več igral nogometa, težak bi bil vsak dan v mojem življenju. Pred operacijo je bilo zelo čustveno, prisoten je bil seveda tudi strah, a zdravnikom sem povsem zaupal."

Noče miloščine, dovolj je bilo počivanja

Njegova žena Hayley in njegova sinova so mu med vrsticami operacijo odsvetovali, a želja, da bi ponovno profesionalno igral nogomet, je bila premočna. "Vem, da bodo zdaj nekateri dejali, da sem egoist. Da bi lahko malce pomislil tudi na svoje najdražje. A vsi vedo, kako rad to počnem, zato me razumejo. Dolgo sem se boril, da sem prišel tako daleč, imel tudi nekaj sreče, da sem pristal v klubu, kot je United, in temu se ne moreš kar tako odreči."

"Rad bi se zahvalil profesorju Sagarju, on je najbolj zaslužen, da sem spet v igri. Zdaj pa me čaka trdo delo. Nočem, da se z mano dela v rokavicah, dovolj je bilo počivanja. Hitro hočem dvigniti svojo formo in pomagati Unitedu," je še sklenil škotski vezist.

Operacija je uspela in otrok Uniteda, ki je krstni nastop dočakal marca 2003, ne samo, da zdaj normalno živi, v nedeljo je po dveh letih spet zaigral v Premier League. To je bil že njegov 313. nastop za rdeče vrage, v katerih je dosegel tudi 25 zadetkov.