SiolNET. Sportal Nogomet
0,61

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Đorđe Balašević je v otroštvu sanjal o drugačni karieri

0,61

termometer

Đorđe Balašević
Đorđe Balašević je kot otrok sanjal o nogometni, ne o glasbeni karieri. Foto: Mediaspeed

Legendarni novosadski kantavtor Đorđe Balašević, ki je včeraj zaradi zapletov z novim koronavirusom v 68. letu starosti umrl v novosadski bolnišnici, je kot otrok sanjal o športni, ne o glasbeni karieri. V enem od intervjujev je razkril, kdo ga je ustavil na tej poti.

Priljubljeni pevec Dorđe Balašević, ki je močno zaznamoval glasbeno dogajanje v nekdanji Jugoslaviji, je leta 1979 v intervjuju za revijo Tempo pripovedoval o svojih nogometnih sanjah, ki so se razblinile, še preden so se dobro začele.

Kot poroča hrvaški portal Index, je novinar Branislav Kovač takrat zapisal, da je bil avtor melodij za skladbe Računajte na nas, Panonski mornar, Moja draga sad je u Japanu in drugih bolj kot za glasbo nadarjen za nogomet.

Đorđe Balašević Trendi Umrl je Đorđe Balašević

"Nogometa nisem imel samo rad, bil sem tudi izjemno nadarjen"

"Bolj kot vse sem rad igral nogomet. In kar je najpomembneje, nisem ga imel samo rad, ampak sem bil tudi izjemno nadarjen," je v intervjuju pred več kot štirimi desetletji pripovedoval Balašević.

"Igral sem za ekipo naše šole in bil najboljši strelec. Opazili so me predstavniki kluba FK Železničar (gre za enega od manjših novosadskih klubov, op. p.) in me povabili v svoje vrste. S še ne dopolnjenimi 16 leti sem postal član prve ekipe in najboljši golgeter kluba. S tem so tudi moji apetiti narasli, opazili pa so me tudi predstavniki FK Vojvodina in kaj hitro sem postal član njihovega podmladka. A tukaj se je moja nogometna kariera hitro ustavila."

Namesto da bi streljal na gol, je sedel na klopi za rezervne igralce

"Takratni trener podmladka Vojvodine Žarko Nikolić mojih strelskih sposobnosti ni cenil, ampak je od mene celo zahteval, naj ne streljam na gol. Ampak jaz sem bil strelec že po naravi. Nikolić je sklenil, da nisem tip prihodnjega osrednjega napadalca prve ekipe Vojvodine, in tako sem namesto na igrišču vse več časa preživel na klopi za rezervne igralce. Na koncu mi je to presedlo," je leta 1979 povedal Balašević.

Ker po naravi ni bil preveč vztrajen, je hitro nehal obiskovati treninge, še vedno pa je igral za svojo šolo, predvsem pa za osebno zadovoljstvo.

Do denarja lažje kot glasbenik

Na vprašanje, ali bi bil deset let po slabi nogometni izkušnji pripravljen zamenjati vlogo z uspešnim nogometašem, pozneje selektorjem BiH Safetom Sušićem, je odvrnil, da zdaj zagotovo ne. 

"Moram priznati, da zdaj lažje služim denar kot nogometaši. Mislim, da je profesionalno igranje nogometa fizično zelo zahteven posel. Prav zato sem hvaležen Žarku Nikoliću, da se je zmotil v oceni mojega talenta. Zdaj denar služim s petjem, mi je pa ostala ena neuresničena želja, in sicer da bi v dresu Vojvodine tresel mrežo, medtem ko bi me moj oče spremljal s tribune in se topil od sreče."

Najljubša kluba: Vojvodina in Maribor

Večkrat je poudaril, da je še vedno strasten navijače Vojvodine in da, kolikor mu čas dopušča, spremlja vse njihove tekme. Med slovenskimi klubi mu je bil najljubši Nogometni klub Maribor. Vijoličasti so se mu ob njegovi smrti poklonili s posebno objavo na družbenih omrežjih.

"Bil je eden redkih, ki je v Stožicah za Maribor, šampion! - dobil aplavz. In si med koncertom v Splitu oblekel vijol’čni dres, ker je slišal, da je med gledalci tudi nekaj Mariborčanov," so zapisali na Instagramu.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by NK Maribor (@nkmaribor)

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin