Sobota, 29. 2. 2020, 11.53
4 leta, 1 mesec
Vse najboljše, Slovenski planinski muzej!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,04
Slovenski planinski muzej v Mojstrani letos praznuje deseto obletnico. Leto 2020 bo tako minilo v znamenju številnih praznovanj.
Slovenski planinski muzej v Mojstrani letos praznuje deset let delovanja. Jubilej bodo v muzeju, ki ima zaradi stalnih novosti iz leta v leto več obiskovalcev, praznovali vse leto. Tako vsak ponedeljek z novičkami predstavljajo svoje dozdajšnje delo, za pomlad pa pripravljajo novo razstavo o alpinistih.
Planinci so si več kot sto let prizadevali za svoj muzej. Zbiranje planinske opreme je potekalo vse od druge svetovne vojne, najbolj prizadevni pri tem pa so bili jeseniški planinci. Zbrano gradivo so leta 1965 predali Planinskemu društvu Dovje - Mojstrana in uspelo jim je, da se je leta 1984 odprla Triglavska muzejska zbirka.
Leta 1996 so omenjeno planinsko društvo, Občina Kranjska Gora in Planinska zveza Slovenije, ki so se jim kasneje pridružili še Triglavski narodni park in Gornjesavski muzej Jesenice, podpisali pismo o nameri postavitve Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Leta 2008 so bili uspešni na razpisu za sredstva EU, muzej pa so zgradili s pomočjo kranjskogorske občine in Ustanove Avgusta Delavca oziroma planincev in posameznikov ter ga avgusta 2010 tudi odprli.
"Smo posebni in drugačni"
"Gre za enega najlepših in najpomembnejših muzejev v Sloveniji, zelo povezanim s kulturo naroda in bujenjem narodne zavesti. Zato je tudi obisk muzeja zelo velik," pojasnjuje koordinator turistične ponudbe v muzeju Matjaž Podlipnik in dodaja, da obisk zadnja leta še raste. To je posledica turističnih teženj, dobre promocije in dodajanja novih vsebin. "Smo posebni in drugačni. To prepoznava tudi strokovna javnost s številnimi nagradami, ki smo jih prejeli v preteklih letih," pravi.
Zunaj glavne turistične sezone muzej obiskuje veliko skupin iz Slovenije, kot so planinska in gasilska društva ter šolske skupine, za katere imajo pripravljene pedagoške vsebine. Največ obiskovalcev pa ima muzej, ki je na pol poti med Kranjsko Goro in Bledom, poleti, ko je na tem območju veliko turistov.
Na stalni razstavi letno naštejejo več kot 16 tisoč obiskovalcev, na vseh dogodkih in razstavah muzeja pa se letno zvrsti več kot 60 tisoč ljudi, kar muzej uvršča med vodilne v državi.
Obeta se leto praznovanj
Letošnji jubilej bodo praznovali vse leto, vrhunec pa bo poleti. Že z začetkom leta so začeli objavljati kratke novice, s katerimi obujajo spomine na dozdajšnje delo, pridobitve, razstave, zanimivosti in dogodke, ki so zaznamovali prvo desetletje muzeja, v katerem hranijo in predstavljajo kulturno dediščino s področja planinstva, alpinizma in gorništva.
Kot pojasnjuje Irena Lačen Benedičič, direktorica Gornjesavskega muzeja, pod okriljem katerega deluje Slovenski planinski muzej, pripravljajo tudi obsežnejšo občasno razstavo o slovenskih alpinistih. Prav področje alpinizma je, kot pravi, morda najšibkejša točka na stalni razstavi in tudi sklop, ki so ga kmalu po odprtju muzeja že prenovili.
K sodelovanju pri pripravi razstave o alpinistih in njihovih dosežkih so povabili tudi zainteresirano javnost z izpolnitvijo vprašalnika, katerih deset lastnosti bi pripisali alpinistom oziroma kateri so za njih najpomembnejši alpinisti. Razstavo bodo odprli maja ali junija, napoveduje Irena Lačen Benedičič, ki se ji s koncem februarja izteka mandat direktorice.
Čeprav je bila edina kandidatka za nov mandat na čelu Gornjesavskega muzeja, pa za zdaj ni jasno, ali bo še naprej ostala direktorica. Kaže, da bo muzej začasno vodila kot vršilka dolžnosti, saj za razliko od jeseniškega kranjskogorski občinski svet ni podal soglasja k njenemu imenovanju za novo petletno mandatno obdobje, zato bo potreben nov razpis.
Poleg tega so stekli tudi pogovori o tem, da Slovenski planinski muzej ne bi več deloval pod okriljem Gornjesavskega muzeja Jesenice, temveč bi ga organizirali kot samostojno ustanovo ali enoto.
