Četrtek, 20. 8. 2020, 20.40
4 leta, 2 meseca
PREDSTAVITEV FINALISTK AKCIJE NAJ PLANINSKA KOČA (3.) – Koča na Kriški gori
Koča, ki vam vrata odpre skoraj vse dni v letu in z novo pridobitvijo polni splet
Med petimi finalistkami šestega izbora akcije Naj planinska koča v kategoriji visokogorskih planinskih koč se je znašla tudi Koča na Kriški gori, ki na 1.471 metrih od letos vabi tudi z novostjo, gugalnico oziroma "gujso", pravim hitom družbenih omrežij. O vplivih epidemije novega koronavirusa, najzahtevnejših izzivih, kulturi pohodnikov smo se pogovarjali z Denisom Berro, glavo družine oskrbniške ekipe, ki vam vrata odpre skoraj vse dni v letu.
Koča na Kriški gori je priljubljen pohodniški cilj ali vmesna točka, ki leži vzhodno od Tržiča in s katere se razprostira lep razgled na vzhod, zahod in jug države. Oskrbniška ekipa, sestavlja jo šesterica Denis, Anže, Maja, Mare, Loti in "Jerry", ki ji ne zmanjka hudomušnosti, vas bo pričakala skoraj celo leto. Koča je namreč odprta vse dni, izjema so le ponedeljki v zimski sezoni, ko za en dan v tednu zapre vrata.
Zimska zamisel "pije vodo" Oskrbnik Denis Berra je eden od šestih članov oskrbniškega tima, ki na 1.471 metrih skrbi za prijetno vzdušje.
Vodja oskrbniške ekipe v koči, ki spada pod okrilje PD Križe, je Denis Berra. Ta je nižje predele za 1.471 metrov nadmorske višine zamenjal pred dvema letoma.
"Pred tem sem se ukvarjal z gostinstvom. V Kranju sem imel dva lokala. Potem pa je bilo nekega dne dovolj doline in odpravil sem se sem gor. Potrebovali so pomoč. Sprva sem šel le malo pomagat, pa mi je bilo zelo všeč, nato so mi ponudili, da bi delal kot oskrbnik, pa sem si rekel, da bom poskusil. Danes še vedno vztrajam. Dela nas šest, malce se menjamo, ob vikendih smo vedno vsaj trije, tudi četrti kdaj pride zraven, odvisno od vremena, pa tudi letnega časa. Smo si pa vmes rekli, zakaj ne bi imeli odprto vseskozi. Vidi se, da tudi pozimi to "pije vodo", morda je takrat obiskovalcev še več," pripoveduje Gorenjec, ki težko oceni, koliko gostov jih obišče čez dan.
Novi koronavirus je na goro, na kateri je koča odprta skoraj vse dni v letu, "pripeljal" še več ljudi kot običajno. Je bilo pa v času epidemije novega koronavirusa na Kriški gori obiskovalcev več kot po navadi. "Koronavirus se je kar poznal. Kar naj bo še malo tako, da nismo zaman tu gori. Tudi v času karantene je bilo precej ljudi. V poletnem času imamo veliko tujcev, letos malo manj, sicer pa so večinoma Slovenci," je z obiskom zadovoljen naš sogovornik.
Knjiga junakov
"Imamo knjigo junakov. Da si junak Kriške gore, moraš enkrat na teden priti sem gor. Trenutno je v knjigi vpisanih okoli 400 ljudi, ki opravijo 52 vzponov letno."
Pridobitev, ki je obnorela pohodnike in družbena omrežja. Instagram in Facebook polna atraktivne pridobitve
Zagotovo je koga pot na Kriško goro zanesla tudi zaradi zadnje atraktivne pridobitve. "Gugalnico smo postavili po koroni, zdaj stoji dobra dva meseca, in vidim, da je postala pravi spletni hit, povsod je na družbenih omrežjih. Instagram in Facebook sta polna naše "gujse". Tudi prav," v smehu pove Berra in namigne, da imajo v načrtu še kakšen tovrsten "dodatek", a ga želijo za zdaj zadržati zase. Ob gugalnici so navezali tudi slackline, na katerem lahko preizkusite ravnotežje.
Pa ne le atraktivnih "dodatkov", kar nekaj načrtov imajo tudi pri ureditvi zunanjosti in notranjosti. "Prva stvar, ki se je moramo lotiti, so stranišča. Tukaj nimamo vode, le deževnico, kar je "hendikep". Treba bo zamenjati tudi kakšno vzmetnico in še kaj ...," razlaga o načrtih za prenovo ter doda, da je v hribih in gorah veliko odvisno tudi od razpisov, ki človeku zaradi obsežne papirologije včasih vzamejo voljo, da bi se nanje prijavil.
Dobra volja, humor, jota z repo, ledena kava ...
Denis v družbi Anžeta, ki se dobro znajde v kuhinji. Je pa energije, pozitivizma in šal v rokavu vselej dovolj, ko je treba pogostiti pohodnike.
"Gradimo na dobri volji, na tem, da je vsak dobrodošel. Cela ekipa je pozitivne narave. To je osnova; pri mizi poveš kakšno šalo, da se ljudje sprostijo, da ni čutiti napetosti kot ponekod. Mi smo resnično veseli vsakega, ki pride, nikogar nismo siti, kot morda kdo kje drugje. Vem, da delamo dobro," odgovarja na vprašanje, zakaj meni, da so med Siolovimi finalisti, in doda: "Imamo pa tudi dobro hrano, štruklje zelo "napadajo" in za joto so zelo veseli, ker je z repo in ne z zeljem. Dobite pa tudi ledeno kavo."
Vse sestavine za hrano na Kriško goro tri- do štirikrat tedensko dostavijo s tovorno žičnico. Pri 25-minutni vleki si pomagajo z motorjem legendarnega hrošča.
Tovorna žičnica, s katero tri- do štirikrat na teden na goro dostavijo vse potrebne stvari.
Pri slabe pol ure dolgi vleki si pomagajo z motorjem legendarnega hrošča.
Razočaran nad kulturo nekaterih pohodnikov
Manj vedrega obraza je naš sogovornik, ko beseda nanese na bonton, pospravljanje za seboj, odnašanje smeti v dolino: "(molk, op. a.) Pri tem sem pa res zelo jezen. Že nekaj časa se pripravljam, da bom na Planinsko zvezo Slovenija in še kam drugam naslovil pismo. To je katastrofa, sploh ob vikendih. Med karanteno je bilo še slabše, saj so bili trgovski centri zaprti in so ljudje veliko hodili v gore in še več nasmetili. Če nekaj dni ne čistimo poti, naberemo veliko vrečo smeti. Tako se pogosto odpravimo in počistimo. Meni je zelo neprijetno ob tem, saj je to tako, kot da doma ne bi imeli očiščenega hodnika. In potem nekateri reklamirajo, da se robček razgradi. Če se razgradi, naj ga odvržejo v svoj avto, za sedeže, ... se bo že razgradil."
Vse več mladih Berra opaža, da je med pohodniki vse več mladih.
Berra opaža, da zadnje čase v hribe hodi več predstavnic nežnejšega spola kot moških, pa tudi vse več mladih, tudi takih, za katere pred časom ne bi rekel, da bodo kdaj zašli v hribe. Večina je relativno dobro opremljena, se pa kdaj na gori znajde tudi kdo v natikačih, pa čeprav, kot pravi: "Kriška gora ni lahka, vseskozi je napeto."
Čeprav si mnogi Kriško goro izberejo kot vmesno točko, je v koči moč prespati na 38 ležiščih, sprejemajo tudi turistične bone. Koča je dobro znana jadralnim padalcem, saj je ob njej vzletišče zanje. Veseli bodo, če boste na postojanki med potjo zagrabili drva in jim s tem olajšali zimsko sezono. Po besedah oskrbnika jim pohodniki čez leto prinesejo dovolj drv za celotno zimo.
Na poti vas bodo pričakale personalizirane klopce, posvečene osebam, ki so na gori pustile pečat.
Koča na Kriški gori
S terase pred kočo je lep razgled proti vzhodu, jugu in zahodu, z bližnjega slemena nad kočo pa tudi proti severu. Na vzhodni strani so pred nami travnata prisojna pobočja in sleme Kriške gore, ki se zaključuje s Tolstim vrhom, za njim se dviga Storžič, desno od njega pa vidimo del Krvavca; na jugu je širok razgled na Ljubljansko kotlino ter spodnji del gorenjske ravnine s Kranjem in na hribovje, ki ju obkroža od zahodnega dela Posavskega hribovja prek Krima in Polhograjskega hribovja do Škofjeloškega pogorja ter na obzorju do Snežnika, Javornikov in Trnovskega gozda; na zahodu se dvigata gozdnati Jelovica in Pokljuka, zadaj pa vidimo Julijce s Triglavom in v tej smeri tudi Blejsko jezero, pred njim pa gornji del gorenjske ravnine z Radovljico; pogled proti zahodu se ustavi na bližnji Dobrči ter severno od nje na Stolu in Begunjščici; na severu vidimo Lomsko dolino od Tržiča do Storžiča in mogočen masiv Košute z vsemi vrhovi od Velikega vrha do Košutnikovega turna.
Vir: PZS
2