Planinski dom Tamar (1108 m)

Sedanji planinski dom stoji na lepi planinski jasi v zgornjem koncu doline Planice, imenovanem Tamar. Prvo skromno kočo so leta 1899 zgradili pod vodstvom rateškega župnika Josipa Lavtižarja in gospodarskega odbora agrarne skupnosti pod okriljem radovljiške podružnice SDP in jo odprli 3. septembra 1899.

Koča - zavetišče v Zelju pod izvirom Nadiže - Save Dolinke in ni imelo dolge življenje dobe, saj jo je podrl snežni plaz s Ponce že v zimi 1903/1904. Rateško-Planiška podružnica SPD je 15. novembra 1936 najela od agrarne skupnosti sedanjo pastirsko-planinsko kočo Tamar in jo preuredila za potrebe planincev.

Zraven koče je postavila meteorološko postajo, oskrbnica pa je trikrat na teden pošiljala vremenska poročila. Po 2. svetovni vojni je bila koča nacionalizirana in v slabem stanju, za popravila so bila potrebna velika sredstva. Malo PD Rateče jo je leta 1957 predalo Akademskemu planinskemu društvu iz Ljubljane, ki jo je uredilo, zgradilo vodovod in napeljalo telefon. Leta 1965 je dom prevzelo PD Medvode, ki ga je temeljito obnovilo.

Leta 1968 so iz Planice napeljali električni vod. Dom so večkrat prenavljali, temeljito pa so ga obnovili leta 1984. Pri gradnji vodovoda, telefona in električnega voda je bila neprecenljiva pomoč tudi takratnih vojaških oblasti za potrebe vojašnice v Tamarju. Po zaključku denacionalizacijskega postopka sta Planinska zveza Slovenije in Planinsko društvo Medvode dne 25.4.2013 podpisala dogovor, po katerem je Dom v Tamarju prešel pod okrilje Agrarne skupnosti Rateče Planica.

Dom je stalno odprt. V dveh gostinskih prostorih je 67 sedežev, točilni pult; pod napuščem pred domom je 20, zunaj doma pa 30 sedežev; v 12 sobah je 31 postelj, na dveh skupnih ležiščih pa 20 ležišč; WC, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo; gostinske in spalne prostore ogrevajo s pečmi; tekoča voda, elektrika, telefon. 

Razgled

Planica spada med najslikovitejše alpske doline v Sloveniji, izredno lep je pogled na gore in vrhove, ki jo obkrožajo. Na vzhodni strani se dvigajo pobočja Slemenove špice, Grla in Suhega vrha v grebenu, ki se vleče od Mojstrovke proti Ciprniku in Vitrancu; najlepši je pogled na južno stran, kjer obkrožajo dolino mogočne stene Velike Mojstrovke, Travnika in Šit, desno od njih pa kipi v nebo prelepi skalni vrh Jalovca; jugozahodno od doma se nad Rušjem dviga Kotova špica; zahodno je nad Planico veriga Ponc, ki se vleče proti severu.

Zanimivejše ture:

• Izvir Nadiže na pobočju Ponc (1203 m) - 15 min
• slap Črna voda ob poti na Sleme -  25 min