Petek, 4. 10. 2024, 16.00
1 mesec, 1 teden
Nasvet za izlet v hribe (68.)
Na idilično planino Dolga njiva in še naprej, na samoten razglednik #video
Planšarija na Spodnji Dolgi njivi je priljubljena družinska izletniška točka, saj se je mogoče pripeljati tik pod planino (le 20 minut hoje), otroke pa ob kravah pričakajo še osli, ovce in prašiči. Koča je zdaj že zaprta, živali v dolini, a se je pod greben Košute vseeno vredno povzpeti. In nadaljevati turo na Plešivec (1.801 meter), ki je malo znan razglednik, a eden najboljših, na naš najdaljši gorski greben. Tokratni pohod, ki vam ga predlagamo v petkovi rubriki Nasvet za izlet v hribe, pa je lahko tudi lepa zimska tura v snegu.
Spodnja Dolga njiva je poleti priljubljena zaradi številnih domačih živali, zato je tu tudi veliko otrok. Ob koncih tedna tekom poletja se je na planino Spodnja Dolga njiva trlo obiskovalcev, predvsem mladih družin. Večina se je pripeljala do zgornjega parkirišča, ki ga imenujemo V Krnici (1.250 metrov nadmorske višine), na Google Maps pa je označeno kot "parkirišče Košutnikov turn". Do njega se iz Tržiča zapelje čez Dovžanovo sotesko do dvorca Jelendol in nato še devet kilometrov po makadamski cesti. Zadnjih pet kilometrov je cesta mestoma precej zdelana in se vzpne za 400 metrov. Od tega parkirišča je do koče na Spodnji Dolgi njivi le 20, največ 30 minut vzpona, zato je ta izlet primeren tudi za otroke. Pohodniki v visokogorje pa ga izbirajo predvsem kot izhodišče za zahtevnejši vzpon na Košutnikov turn. Mi vam tokrat predlagamo daljši vzpon iz doline, ki tehnično ni zahteven, treba pa je premagati 950 višinskih metrov. A nagrada je zagotovljena!
Poglejte, kakšen je vzpon iz doline na Dolgo njivo in Plešivec:
Z makadamske ceste proti zgornjemu parkirišču v Krnici se na prvi serpentini usmerimo po bližnjici levo v gozd. Od dvorca Jelendol se po makadamski cesti zapeljemo le do Medvodja (854 metrov), torej še štiri kilometre po dolini Tržiške Bistrice do Jelendola 24. Parkiramo pred sotočjem treh potokov Košutnika, Tržiške Bistrice in Stegovnika. Tam so že prve planinske table in markirana pot proti Dolgi njivi nas usmeri po makadamski cesti levo navzgor od Košutnika. Pravzaprav gremo lahko vseh pet kilometrov do parkirišča v Krnici kar po tej cesti. Ta izbira je priporočljiva pozimi, na snežni turi.
Na prvi bližnjici je mogoče dvakrat zaiti, tukaj gremo naravnost, je sicer delno zaraščeno, markacija na drevesu pa nas utegne zavesti in usmeriti levo navzgor. Sicer pa ima markirana pot proti zgornjemu parkirišču dve bližnjici. Pri prvi serpentini v desno gremo naravnost v gozd na vlako (na drevesu piše bližnjica). Vlaka se po nekaj deset metrih konča in pohod nadaljujemo po slabše vidni stezici. Očitno ta pot ni preveč obljudena. Na dveh mestih je potrebne nekaj več pozornosti, da ne zaidemo. A četudi zgrešimo, je pomembno, da se držimo smeri sever. Prva bližnjica se konča, ko dosežemo gozdno cesto, ki pride iz zahoda od planine Pungrat in Tegoške planine. Nato krajši čas spet hodimo po cesti proti Dolgi njivi, nakar se desno z nje odcepi še druga bližnjica. V uri in pol, največ dveh urah smo na parkirišču V Krnici.
Po pastirski poti prek potočka Košutnik proti Dolgi njivi Tam na tabli piše, da je do Dolge njive ura in pol (enka je sicer na pol zabrisana), a gre za pomoto. Ni več kot pol ure. Za parkiriščem krenemo po levi cesti navzgor, že čez nekaj deset metrov pa levo na pastirsko pot. Nekaj višje prek mostička prečkamo Košutnik in ni več dolgo, pa smo na Spodnji Dolgi njivi s priljubljeno kočo. Nad njo sta greben Košute in najvišji vrh Košutnikov turn (2.133 metrov).
Planina Spodnja Dolga njiva pod grebenom Košute
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, še več videov pa na njegovem kanalu na YouTube.
Na Zgornji Dolgi njivi je levo nad nami Tolsta Košuta. S Spodnje Dolge njive krenemo naprej, po pašniku navzgor in naprej po kamniti vlaki. Ta se zmerno vzpenja proti Zgornji Dolgo njivi (1.580 metrov). V pol ure smo na zgornji planini, ki je, kot pove ime, precej dolga. Na koncu planine je naravnost pred nami Mala Košuta (1.739 metrov), levo nad nami Tolsta Košuta z zahodnim (2.026 metrov) in vzhodnim vrhom (2.055 metrov). To je skrajni vzhodni del Košute. Že od tu je lep pogled nazaj na greben, vse do Velikega Kladiva, kjer smo letos poleti že hodili.
Za tablo Plešivec prestopimo pašno ograjo s pomočjo teh stopničk. A naš cilj je najlepši razglednik na omenjeni greben, kjer se vidi vse do zahodnega dela, do Velikega vrha nad Kofcami. To je malo znana in malo obiskana gora Plešivec (1.801 meter), ki je desno od poti vzpona na Zgornjo Dolgo njivo. Gre za precej neizrazit in z borovci prekrit vrh na slovensko-avstrijski meji. Pravzaprav od tu pot do vrha ni markirana, a je brez težav sledljiva. Na zgornjem koncu Zgornje Dolge njive krenemo v desno (smer jug), in sicer nekaj deset metrov ob pašni ograji. Kmalu uzremo veliko tablo z napisom Plešivec in stopničke, kjer prečimo ograjo. Nato sledi še pol ure zložnega vzpona po mejni črti. Zaiti ne moremo, saj so levo in desno borovci.
Od mejnika do mejnika po mejni črti in smo na Plešivcu, nasproti nas pa je vzhodni del grebena Košute. Desno je Ojstrc (Hochobir).
Izhodišče: Medvodje (854 metrov)
Višinska razlika: 950 metrov (7,5 kilometra)
Zahtevnost: nezahtevna (delno) markirana pot
Sestopimo po poti pristopa. Na vrhu se nam takoj odpre izvrsten pogled na Tolsto Košuto, levo je Košutnikov turn, desno nad grebenom pa Ojstrc (Hochobir), katera smo obiskali nedolgo nazaj. Od mejnega kamna na vrhu naredite med borovci še kakšnih deset metrov naprej, kjer se odpre pogled proti zahodu še do konca grebena, do Kladiva in Velikega vrha. V smeri zahoda je vidna tudi Dobrča, v primeru dobre vidljivosti Begunjščica in Triglav. V smeri juga prepoznamo Storžič, proti jugovzhodu pa na najvišje vrhove Kamniško-Savinjskih Alp. Pred njimi bomo prepoznali nekaj nižja Virnikov Grintovec in Pristovški Storžič. Z razgledi Plešivec res ne razočara. Pa je precej samoten vrh.
Pogled do konca grebena Košute, do Velikega vrha. V daljavi prepoznamo še Begunjščico, pa Triglav, levo je Dobrča.
Sestop opravimo po poti pristopa. Ta tura pa je, vsaj do Zgornje Dolge njive, lepa tudi za zimske dni, ko bo tu že sneg.