Petek, 6. 9. 2024, 18.00
1 mesec, 3 tedne
Nasvet za izlet v hribe (64.)
Kompotela in Vrh Korena na razgledni turi okrog Krvavca #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,59
Konec poletja še ne pomeni konca pohodniške sezone, september in oktober sta v gorah morda še lepša. Ko se nekoliko ohladi, bo vreme bolj stabilno, vidljivost in razgledi bodo zato lepši, v drugi polovici oktobra pa prihajajo še zlati macesni. Siolova petkova rubrika Nasvet za izlet v hribe se tako nadaljuje. Pohod na Kompotelo in sosednji Vrh Korena se morda ne zdi posebej zanimiv, a vas v primeru lepega vremena razgledi vržejo na zadnjico! Pa še turo se da podaljšati na način, da se naredi krog okrog Krvavca.
Kompotela in v ozadju Kamniško sedlo z Brano in Planjavo
Kompotela (1.989 metrov nadmorske višine) ali sosednji Vrh Korena (1.999 m) so za tiste iz osrednje Slovenije lahko tura pred službo (ali po njej), saj do izhodišča na Krvavcu ni tako daleč, nato pa je vzpona za dobri dve uri. Če pa dodamo še en sosednji vrh, Jermanov turn (1.951 m), ki ga večina spregleda, a so z njega razgledi še boljši, in sestopimo čez krvavško planino Dolga njiva (1.688 m) in Mali Zvoh (1.814 m), pa dobimo 13-kilometrski krog, ko utegnemo zamuditi v službo. Še posebej, če bo sončno, z dobro vidljivostjo in zato z neverjetnimi razgledi na najvišje vrhove Kamniško-Savinjskih Alp.
V videu poglejte, kako je videti krožna tura na Kompotelo in Vrh Korena:
Razgledna točka med Kriško planino in planino Koren
Iz Cerkelj se zapeljemo po znanem kolesarskem klancu čez Ambroža do smučišča Krvavec. Veliko parkirišče je pred zapornico na planini Jezerca (1.410 m). Celodnevna parkirnina stane pet evrov. Markirana pešpot se začne nad parkirnim avtomatom, kjer je tudi planinska tabla za Kompotelo in Vrh Korena. Krenemo nekaj metrov navzgor po pašniku in nato po zložni vlaki do naslednje planine, Kriške planine. Ob poti se nam v smeri zahoda odpre pogled na Storžič. Prek Kriške planine se markacije za krajši čas izgubijo, najlažje je, da gremo vzdolž planine ob pastirski ograji (levo so pašniki, desno smučišče).
Planina Koren s samopostrežni barom (in varnostnikom!)
Na koncu Kriške planine so nove planinske table, znova tudi markacije. Prek ograje zapustimo planino in pohod nadaljujemo po pešpoti, ki se začne vzpenjati po vzhodnih pobočjih Krvavca. Že v dobre pol ure smo na izvrstni razgledni točki. S te se pot nato za krajši čas strmo spusti in tu je treba biti nekoliko bolj previden, da ne pride do zdrsa. Nato znova zagrizemo v klanec (pod vzhodnimi pobočji Zvoha) in se začnemo vzpenjati proti planini Koren (1.675 m). To je tista planina, kjer imajo v pastirski koči samopostrežni bar. Na planini Koren bomo v približno uri in 15 minutah.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, še več videov pa na njegovem kanalu na YouTube.
Po dobrih dveh urah vzpona: Kompotela. V ozadju Kalški greben, Kočna, Grintovec, Dolgi hrbet in Skuta.
Kalški greben, Kočna, Grintovec
Čez planino se nadihamo, nato sledi že najstrmejši del poti. Na razpotju krenemo po levi poti proti Kompoteli in Vrhu Korena. Ta klanec nam vzame kakšne pol ure. Na uravnani pridemo v svet ruševja in do naslednjega razpotja – desno je Kompotela, levo pa Vrh Korena. Do obeh je še kakšnih 15 minut.
Najprej skočimo na Kompotelo (1.989 m), nato pa še na Vrh Korena (1.999), ki mu torej zmanjka meter, da bi bil dvatisočak. Razgledi z obeh res vzamejo dah: proti zahodu sta Krvavec in Kalški greben, proti severu najvišji vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp (Kočna, Grintovec, Dolgi Hrbet, Skuta, Rinke, Turska gora, Brana, Kamniško sedlo in Planjava), proti vzhodu je Dleskoškova planota z Ojstrico, nekoliko bolj proti jugovzhodu pa Velika planina in Menina planina. V Vrha Korena bomo v smeri severa malo pod sabo videli še en zaobljen vrh – Jermanov turn (1.951 m). Po nemarkirani poti se je med borovci vredno spustiti in nato malo povzpeti še nanj. Tu smo še bliže Grintovcu in drugim vršacem, predvsem pa se tu najlepše vidi navzdol v dolino Kamniške Bistrice, tudi tamkajšnji planinski dom.
Pogled z Vrha Korena. Spodaj pod nami je Jermanov turn, v ozadju najvišji vrhovi KSA.
Izhodišče: planina Jezerca (1.410 m)
Višinska razlika: 660 metrov na Kompotelo (670 na Vrh Korena)
Krožna tura: 900 višinskih metrov in 13 kilometrov
Zahtevnost: nezahtevna markirana pot
Pogled proti severovzhodu. Navzdol v dolino Kamniške Bistrice in navzgor proti Rinkam, Turski gori, Brani, Kamniškemu sedlu, Planjavi, Ojstrici in Dleskoškovi planoti.
Z Vrha Korena nadaljujemo krog proti Kalškemu grebenu.
Za sestop imamo tri možnosti: po isti poti, prek grebena in čez Veliki Zvoh, a je tu krajši del poti tehnično zahteven (s pomočjo jeklenice prek krušljive grape), ali naokrog prek planine Dolga njiva. Če imate čas, je vredno izbrati krožno pot, a ta prinaša še dodatnih skoraj 200 višinskih metrov vzpona.
Z Vrha Korena krenemo po poti v smeri severa, torej proti Kalškemu grebenu. Začnemo se spuščati do sedla, imenovanega Škrbina (1.871 m), kjer na razpotju zavijemo levo (naravnost je Kalški greben). Sledi krajši strm sestop na planino Dolga njiva (1.688 m). To ni tista Dolga njiva pod grebenom Košute, temveč Dolga njiva pod Zvohom. Na njej je prav slikovita kamnita planšarska hišica, a očitno tu ne pasejo več. Do sem se spustimo že za dobrih 300 višincev, nam bo kmalu jasno, da jih bomo morali nekaj dobiti nazaj.
Planina Dolga njiva, a ne tista po Košuti, ampak tu pod severozahodnimi pobočji Zvoha.
Vzpon na Razor oziroma na rob smučišč Krvavec pod Zvohom, pogled proti Storžiču in Košuti
Ob koncu planine krenemo po levi poti, ki se začne vzpenjati po strmem zahodnem pobočju Zvoha na Razor (1.809 m). Tu je pot nekoliko bolj peščena, morda kondicijsko najtežji del poti. Se pa tu odprejo lepi pogledi na zahod, proti Hudičevemu borštu, Storžiču, Košuti in naprej. Šele za ovinkom dojamemo, da smo se vzpeli skoraj nad vrh smučišč Krvavec, tik pod Zvohom. Zdaj res sledi sestop, pod Malim Zvohom krenemo po makadamski cesti prek smučišč do oddajnika in kapele. Pri Domu na Krvavcu pa zapustimo cesto in jo mahnemo levo strmo navzdol proti Kriški planini. Na planšariji Pr' Florjanu se bomo lahko še okrepčali. S Kriške planine sledi še že znana pot do izhodišča. V primeru te krožne ture je torej vrnitev daljša od vzpona.
Na planincah je pa res lepo, kajne? Ob koncu ture bi na Kriški planini tudi vi z veseljem takole zalegli.
