Petek, 14. 9. 2012, 9.56
4 leta, 9 mesecev
Športna motivacija. Kaj je že to?
Verjetno se je vsak že kdaj srečal s pomanjkanjem motivacije za rekreativno vadbo. Kaj sploh je motivacija in kakšne vrste motivacije poznamo, smo se pozanimali pri psihologinji Tanji Kajtna.
Ko beseda naleti na šport in rekreacijo, sta najpogostejši povezavi motivacija in motivi. Ti nas vodijo in povzročajo dogodke v našem življenju. V tem pogledu tudi ukvarjanje s športom na kateremkoli nivoju ni popolnoma nič drugačno. Po navadi se vprašamo, zakaj si želim ukvarjati z neko aktivnostjo, zakaj bi se vključil/a v skupino, ki npr. trikrat tedensko teče ali pa se večkrat na teden poti na skupinskih vadbah, zakaj bi poklical/a prijatelja in šel/šla teči … ali pa si preprosto zastavimo vprašanje, zakaj bi se sploh ukvarjal/a s športom.
Storilnostna motivacija kot potreba po dosežkih
Tanja Kajtna ob vseh teh vprašanjih pravi: "V povezavi s športom uporabljamo izraz "storilnostna" motivacija, ki predstavlja potrebo po dosežkih in jo opredeljujemo kot potrebo, kot željo po tem, da lahko naredimo nekaj težkega. Da to storimo samostojno, da premagamo zapreke, ki se nam pojavijo na poti, dosežemo neko veljavo in na koncu tudi tekmujemo in premagujemo tekmece." Ob tem dr. Kajtna omenja dva faktorja storilnostne motivacije, in sicer govori o upanju na uspeh in strahu pred neuspehom.
Pri čemer upanje predstavlja željo po doseganju rezultatov, izboljševanju lastnih sposobnosti in napredovanju ter posledično predstavlja pozitivni pol storilnostne motivacije. Pri strahu pred neuspehom pa gre za željo, da ob aktivnosti ne bi doživeli neuspehov, da bi se izognili razočaranju in da se nam ne bi bilo treba soočati s pomanjkanjem napredka. "Ta vrsta koncentracije je sicer negativna, če je prisotna v večji meri kot želja po uspehu," še opozarja Tanja Kajtna in dodaja: "Vendar pa lahko željo po uspehu smiselno dopolni in doda motiv za delo in vlaganje truda."
Notranja motivacija za samozadovoljstvo, zunanja za dokazovanje pred svetom
Tanja Kajtna o vrstah motivacije na področju storilnostne motivacije omenja najpogostejšo notranjo in zunanjo motivacijo. Pri prvi gre za to, da se ljudje z več notranje motivacije stvari lotijo predvsem zaradi sebe. Vadbe se lotijo, da bi napredovali in iz sebe naredili največ, kar lahko. Ravno obratno je pri ljudeh, pri katerih prevladuje zunanja motivacija, saj se te osebe ukvarjajo z aktivnostjo le zato, da bi njihove dosežke videli drugi oziroma da bodo za svoje uspehe nagrajeni.
"Odveč je poudariti, da se pri vseh nas prepletata tako želja po uspehu in težnja po izogibanju neuspehom kot notranja in zunanja motivacija," za konec še dodaja dr. Kajtna.
Kakšno vlogo ima motivacija pri rekreativcih, kako se sploh motivirati za rekreativno vadbo in kakšni so načini motiviranja, ko ne dosežemo želenih rezultatov, pa naslednjič.