Sreda, 1. 7. 2020, 17.41
4 leta, 4 mesece
Intervju Zoran Dragić
Zoran Dragić prehodil trnovo pot do velikega zadoščenja
Za slovenskim košarkarjem Zoranom Dragićem so burni zadnji meseci. Sprva je iskal pot, kako se v času epidemije novega koronavirusa iz Španije sploh vrniti v Slovenijo, ob povratku pa je pomagal Baskonii do naslova španskega prvaka.
Zoran Dragić je sezono začel v Nemčiji pri Ulmu, kjer je trener Jaka Lakovič, z dobrimi predstavami pa si je odprl vrata v evroligaško Baskonio. Ravno ko se je dodobra vključil v ekipo, se je zaradi epidemije novega koronavirusa vse skupaj ustavilo. Takrat se je zanj začelo težko obdobje, saj ga v klubu sprva niso spustili v Slovenijo, kjer ga je čakala družina.
V zadnjem trenutku so mu prižgali zeleno luč in uspelo mu je ujeti zadnje letalo iz Madrida do Ljubljane. Tik pred odhodom je nato izvedel, da bo moral ob povratku v karanteno. Dva tedna je tako preživel v velenjskem hotelu Paka, nato je le prišel v objem svojih bližnjih.
Dolgo časa se ni vedelo, ali se bo v Španiji prvenstvo sploh nadaljevalo, zato je kljub vsemu ohranjal kondicijsko pripravljenost in čakal na morebiten klic z Iberskega polotoka. Ko so se vodilni v ligi odločili, da po prilagojenem sistemu izpeljejo zaključek prvenstva do konca, je moral pripraviti kovčke in se najprej podati v baskovski predel Španije. Zadnje tedne je preživel v Valencii, kjer je imel v desetih dneh zaključnega turnirja kar sedem tekem.
V polfinalu je bil z 21 točkami ključna figura, da je Baskonia preskočila domačo Valencio, v finalu pa je nato skupaj s soigralci preskočil še favorizirano in bogatejšo Barcelono ter se veselil velike krone.
Glede na to, kar ste doživeli v zadnjem obdobju, je bil naslov španskega prvaka najlepša mogoča nagrada.
Res je lepa, zlasti če gledam, kaj sem doživel. Ampak nisem edini. Veliko nas je bilo v takšnih razmerah. Gledam tudi s tega vidika, ker sem imel v preteklosti poškodbe in sem preživljal težke čase. Da sem prišel nazaj, je najpomembnejše. Verjel sem vase, da lahko igram na tej ravni. Trud je poplačan. Vesel sem. Vesel sem tudi, da so vsi ostali zdravi. Tempo v zadnjih dneh je bil zelo naporen. V desetih dneh smo odigrali sedem težkih tekem, zlasti v teh okoliščinah.
Zoran Dragić je sezono začel v dresu nemškega Ulma, končal pa z lovoriko španske Baskonie.
Ali ste lovoriko lahko proslavili na pravi način?
Zaradi vseh razmer nismo mogli tako, kot bi sicer. Za jutri imamo v domačem mestu parado z avtobusom. Potem gremo na večerjo, zjutraj pa nato iz Madrida prek Frankfurta potujem v Slovenijo.
Kako je bilo za vas poskrbljeno v Valencii? So vas zavili v vato in niste smeli nikamor?
Nenehno smo bili v hotelu. Lahko si šel le na teraso. To je to. Ko smo šli na trening, smo šli direktno na avtobus. Imeti smo morali masko, izmerili so nam temperaturo, razkužili smo si roke. Poskenirali so nam kartico, ki smo jo imeli.
Ali so opravljali tudi teste, da so preverjali morebitno okuženost z novim koronavirusom?
Na vsake tri dni so jih opravljali. Bili smo v balončku. Nobenih stikov nismo imeli. Trikrat smo morali dati kri, petkrat so nam vzeli bris nosu.
Kako se je potegovati za naslov prvaka brez gledalcev in v takšnem ambientu, ki ga ustvarja svetovni sovražnik?
Čudno je, ampak se navadiš. Naš cilj je bil eden, osvojiti špansko prvenstvo. Na začetku je bilo težko, ker smo imeli dva meseca premora. Ne veš, kje si, kam vse skupaj pelje. Na koncu nam je uspelo. Veseli smo, da nam je.
V Valencii so imeli nenehno teste za koronavirus. Bili so v balončku, pravi mlajši od bratov Dragić.
Povrhu vsega ste še sami dobro igrali in pripomogli k temu, da je Baskonia prišla do zvezdice.
Lahko bi še bolje, čeprav je trener veliko uporabljal hokejske menjave. Vesel sem. Velik delež sem dal, da smo sploh prišli v finale. Potem smo zadeli tista prosta meta proti Malagi, da smo sploh prišli do podaljška.
Kakšne so bile besede klubskega vodstva ob osvojeni lovoriki?
Razumljivo so bili zelo zadovoljni, ampak je čudno, ker ni bilo navijačev. Zato ni bilo velikega proslavljanja. V taboru Barcelone so bili zelo razočarani, saj so zapravili veliko denarja za ekipo, s katero so upali, da bodo osvojili Evroligo, prvenstvo in morda še pokal. A so ostali praznih rok.
Z dobrimi predstavami ste si odprli vrata Evrolige tudi za naslednjo sezono. Kakšen imate dogovor z Baskonio?
Nisem se še nič pogovarjal. V dveh tednih bomo videli, kaj je na mizi. Dokazal sem, da lahko igram. Vesel sem, da sem ostal zdrav in so težave s kolenom zgodovina. Vedel sem, da lahko igram na tej ravni brez težav s kolenom. Že pri Ulmu smo imeli dve tekmi na teden in sem zdržal. Največje tveganje je bilo, da smo imeli dva meseca prosto. Tega smo se igralci najbolj bali. Lahko smo srečni, da smo vsi sezono končali brez poškodb.
Ali je Evroliga edina možnost ali bi izbrali tudi klub, ki igra v Eurocupu?
Če ne bil bilo Evrolige, bi šel tudi v takšen klub, ki bi nastopal v Eurocupu. A v tem trenutku ne razmišljam o tem. Vse prepuščam agentu. Pokazal sem, da lahko, material za ponuditi zdaj imajo.
Bi bila lahko morda tudi Cedevita Olimpija možnost, da bi v njej nadaljevali kariero?
Nikoli ne bom nikogar odrinil. Trenutno ne razmišljam o drugih klubih. Včeraj smo osvojili ligo ACB. Malo časa potrebujem, da se vse poleže. Vse države so odprte in je na trgu več možnosti.
2