Ponedeljek, 18. 2. 2013, 11.42
6 let, 2 meseca
Zmajčici Irena in Zoja
Čeprav se skozi leta ustanovi veliko plesnih skupin, jih mnogo kmalu konča z delovanjem. Trenutno skupina šteje od 18 do 20 članic, aktivno pa jih nastopa 15.
Sta se že prej udejstvovali v kakšnem športu? Že od nekdaj se ukvarjava s plesom. Začeli sva z ritmiko, jazz baletom, hip hopom … Potem pa je prišel cheerleading, ko sva bili stari okoli 15 let. Od takrat je najina pot začrtana. Zakaj prav navijaška plesna skupina? V stik z navijaštvom sem prišla v gimnaziji (pripoveduje Irena, op. p.). Ko sem bila v drugem letniku gimnazije, je cheerleading ravno prodiral v Slovenijo. Srečo sem imela, da se je začel razvijati ravno na moji gimnaziji. Po končanem tretjem letniku sem odšla v Ameriko na dodatno izobraževanje. Ko sem se vrnila v Slovenijo, sem bila popolnoma navdušena in navdušila sem tudi Zojo. Žal v Sloveniji ni bilo nobene plesno-navijaške skupine, ki bi se ji pridružili. Svojo idejo sem predstavila preostalim plesalkam na gimnaziji, Zoja pa v svoji plesni šoli. Tako je nastala skupina Zmajčice.
Ali vas lahko uvrstimo v navijaško skupino? Mi smo tehnično gledano plesna skupina, nismo navijaška skupina. Ampak sama plesna zvrst izhaja iz navijaštva. Večina ljudi pa nas pozna kot navijačice.
Ali je potrebno predznanje ali samo ljubezen do plesa? Mogoče lahko postaneš navijačica brez predznanja, težje pa se pridružiš plesni skupini. Za plesno skupino potrebuješ gimnastično predznanje. Če govorimo prav o naši plesni skupini, dekleta potrebujejo predznanje. Smo namreč že utečena plesno-navijaška skupina in potrebujemo dekleta, ki se vključijo. Imamo okoli 60 koreografij in zato se je potrebno dobro znajti na plesišču. Tako nimamo časa, da bi se ukvarjale z osnovami.
Ali ste izbrale navijaštvo zaradi športa, ker ste le košarkarska navijaška skupina, ali navijate za slovenski šport nasploh? Bilo je naključje, plesati nisva začeli zaradi tega, ker bi prisegali prav na določen šport. Preprosto sva se znašli v tej zvrsti plesa. Všeč nama je način razmišljanja, način dela v skupini, ker je to zelo ekipna plesna zvrst. Vsekakor se je začelo s košarko, sčasoma pa se je razširilo še na druge športe.
Punce živijo od tega? Ne. Navijaštvo je pri nas hobi. Hobi, ki zahteva veliko odrekanja in dela. Ampak smo z dekleti doživele toliko lepih trenutkov, da je bil s tem poplačan ves trud. Z dekleti smo kot družina.
Kako si izbirate drese, ali jih izdelujete same? Drese si oblikujemo same, jih pa ne šivamo. Tako vseskozi spremljamo trende in jih nato oblikujemo. Kombinacije dresov nato prilagodimo obutvi in tem prilagodimo tudi ličila. Pri dresih upoštevamo predvsem to, da jih lahko čim več kombiniramo z drugimi kosi, saj se jih je v teh letih kar nekaj nabralo. Gledamo tudi na to, da niso namenjeni samo športu, saj nastopamo tudi na drugih prireditvah. Stroške nakupov pokrijemo s prispevki našega dolgoletnega sponzorja Telekoma Slovenije.
Primerjava z drugimi državami? Težko nas je primerjati z drugimi evropskimi ekipami. V Ameriki obstaja Cheerdance, ki je razširjen po celi Ameriki. V Evropi pa se ločijo skupine na vzhodni in zahodni blok. V vzhodnjaških skupinah, kot je Rusija, večina plesalk izhaja iz baleta in ritmike, tako da imajo dekleta zelo veliko gimnastičnega znanja. Če pa jih primerjamo z ameriškim stilom, imajo veliko manj energije in dinamičnih gibov. Me same se bolj zgledujemo po ameriškem stilu. Skupine v Evropi pridejo in tako tudi odidejo. Zelo malo jih še obstaja od takrat, ko smo me začele.
Je kakšna plesna skupina v svetu, ki vam je všeč? Nikoli nismo imele svoje najljubše skupine. Na začetku pa smo opazovale plesne skupine, kot sta Ladybirds in plesna skupina University of Minnesota.
Hodite tudi na tekmovanja? Že nekaj časa ne tekmujemo. Zadnji dve leti, ko smo še tekmovale, smo težko uskladile sezono nastopov in tekmovanj. Ko tekmuješ, se moraš treningu popolnoma posvetiti. Ker smo imele veliko nastopov, nam je primanjkovalo časa, da bi se pripravljale na tekmovanja, zato smo se odločile, da s tekmovanji prenehamo.
Kako izdelate, ustvarite koreografijo? Začne se z izbiro glasbe. Glasba je navdih za koreografijo in je tista, ki sproži telo, da izvabi gib. Potem pa skupaj povežemo ideje in naredimo nastop.