Zapečatena usoda ne sme biti izgovor

Poljak Marcin Gortat si je s spektakularnim zabijanjem štiri minute pred koncem tekme s Slovenijo prislužil glasen aplavz dvorane Zlatorog. A to še zdaleč ni bil zgolj odraz pretirane košarkarske podkovanosti občinstva ali pa pokroviteljska poteza iz usmiljenja do poslavljajoče se ekipe, temveč jasen znak nezadovoljstva. Publiki ga ne gre očitati, saj je to zgolj logičen odgovor na brezkrvno reprezentančno predstavo. "Navijač ima vedno pravico do nezadovoljstva. Predvsem pa ta publika … Lepo je bilo igrati v Zlatorogu. Ta publika si ni zaslužila treh zmag. Morali bi jim pokloniti pet zmag. Škoda, žal mi je, da Celje zapuščamo po dveh porazih. Po drugi strani pa verjamem, da bomo v Ljubljani pokazali pravi obraz," je po porazu proti Poljakom dejal Jaka Lakovič in priznal, da je nemara napočil trenutek, da uveljavi kapetansko vlogo in za zaprtimi vrati soigralcem pove nekaj besed. "Morda je zdaj čas, da si kaj povemo. Za zaprtimi vrati, seveda. Vse bo OK," dodaja Lakovič.

Slovenski košarkarji so sicer že pred ogrevanjem vedeli, da je Hrvaška z gladko zmago proti Češki razblinila vse dvome o potnikih iz Celja v Ljubljano ter teži osebne prtljage (beri: točkah) in tako zadnji tekmi odvzela večinski del tekmovalne pomembnosti. A obračun s Poljaki za Slovence vendarle ne bi smel biti le lažji trening za slovo od Zlatoroga. Navsezadnje so si pravi pristop zaslužili že vsi navijači, ki so prvega julija nestrpno čakali na 17. uro, ko se je začela težko pričakovana spletna prodaja vstopnic, in rezervirali vse razpoložljive sedeže. Pravi pristop je bila tudi slovenska obveza po porazu s Hrvati, obenem pa ni skrivnost, da prav učinkovita igra in zmage krepijo samozavest pred drugim delom turnirja najboljših reprezentanc stare celine. "Močni smo le tedaj, ko držimo skupaj. Zmagujemo lahko, ko smo agresivni vseh 40 minut," je bil odločen Domen Lorbek, medtem ko pa prvemu zvezdniku Granu Dragiću po očitku na račun padanja forme ni bilo do pogovora.

Kot se Slovenci ne bi zavedali pomembnosti nepomembne tekme, so izbranci selektorja Maljkovića zadnjo savinjsko preizkušnjo odprli nadvse neprepričljivo. Ob anemični igri brez prave ideje ter gibanja in energije v napadu so že po nekaj minutah zaostajali z rezultatom 4:13 in malo pred koncem prvega polčasa celo z 26:36. Tudi v drugem delu se slika ni prav veliko popravila. Prej nasprotno. Z izjemo nekaj redkih prebliskov so Slovenci zaman iskali pravi slog igre, tako da je bilo kaj kmalu jasno, da je poraz, ki na točkovni ravni res ni pomemben, neizbežen. "Težko je sprejeti takšno tekmo. Tudi če tekma ne pomeni nič, je dejstvo, da nekaj pomeni. Navsezadnje smo želeli v Ljubljano z dobrim občutkom. No, morda nam bo ta poraz dobro del, saj se bomo začeli zavedati določenih stvari," je kljub nejevolji nadvse profesionalno na novinarska vprašanja odgovarjal Boštjan Nachbar, ki pa se, povsem razumljivo, ni želel spuščati v podrobnosti in odpirati vrat slačilnice. "Na nikogar ne bom kazal s prstom. Verjamem, da bo selektor opravil svoje delo. Igralci pa smo dovolj pametni in odkriti, da bomo vse razčistili. Proti Poljakom igra ni stekla. Ni bilo prave energije, Poljaki pa so igrali sproščeno. Igrali so zase. Mi tega motiva žal nismo našli," je v upanju na drugačno sliko v Stožicah zaključil Nachbar.