Ponedeljek, 16. 2. 2015, 18.23
8 let, 7 mesecev
Zakaj bo Goran Dragić še nekaj časa na trnih?
Goran Dragić je poleti 2012 s Phoenixom podpisal štiriletno pogodbo, vredno 30 milijonov dolarjev (nekaj več kot 26 milijonov evrov). Za njim sta dve sezoni in pol, zadnjo pa lahko podaljša ali ne. Že pred časom je dejal, da tega člena v pogodbi ne bo izkoristil, kar pomeni, da bo letošnje poletje postal prost igralec in bo lahko prosto izbral ter preučeval ponujene pogoje vseh 30 moštev v ligi NBA oziroma tistih, ki se bodo zanj zanimali.
Severnoameriška poklicna košarkarska liga je zelo regulirana, ima številne omejitve in pravila, ki klube in košarkarje zavezujejo pri pogodbah. Vse številke so javne, vedno pa so predstavljeni neto zaslužki igralcev, saj ima vsaka zvezna država drugačno stopnjo davka.
Izenačenost in zanimivost vodstvo lige NBA ureja z zgornjo mejo zneskov, ki jih lahko moštva porabijo za plače igralcev. S tem je onemogočeno združevanje zvezdnikov le v enem moštvu. Meja ni trdno določena (kot v nekaterih drugih športih v ZDA), zato jo lahko moštva tudi presežejo, vendar za to plačajo tudi t. i. davek na luksuz, ki jih močno udari po žepu.
Za sezono 2014/15 je bila zgornja meja za plače postavljena pri 63 milijonih dolarjev (55,3 milijona evrov), davek na luksuz pa so morali plačati klubi, ki v tej sezoni za igralce potrošijo več kot 76,8 milijona dolarjev (67,5 milijona evrov). Takšnih moštev je v letošnji sezoni osem, največji zapravljivci pa so pri Brooklynu, ki za igralce porabi kar 91 milijonov dolarjev, zato bo moral plačati čez 60 milijonov dolarjev (52,7 milijona evrov) davka na luksuz.
Ogromno omejitev tudi pri košarkarjih
Tudi igralci morajo ob podpisu pogodbe prebrati mnogo členov. V pogodbah z mlajšimi oz. cenejšimi košarkarji je velikokrat člen, ki moštvu po določeni sezoni omogoča prostovoljno odstopitev od pogodbe (odločitev ekipe). Pogost je tudi člen, ki igralcu v zadnjem letu daje možnost podaljšanja pod istimi pogoji, ki so veljali v sezoni pred tem.
Pred menjavami velikokrat vidimo tudi primere "podpis in odhod", kjer moštvo s svojim košarkarjem podpiše podaljšanje pogodbe in ga nato menja v drugo moštvo, kjer mu velja pogodba pod istimi pogoji.
Košarkarji so lahko prosti igralci in svobodno iščejo novo pogodbo z zainteresiranimi klubi, obstajajo pa tudi omejeni prosti igralci, ki se prav tako pogajajo z moštvi, njihov dotedanji pa ima klub tri dni časa, da izenači ponudbo.
Moštva lahko med seboj igralce menjavajo za druge igralce in denar ter prihodnje izbore na naborih lige NBA, prodajanje trenerjev pa je dovoljeno le za denar oziroma izbore na naborih.
Tri glavne "vrste" pogodb
Vsak trener ima v moštvu 14 ali 15 košarkarjev, vsaj osem jih mora biti v dresu na tekmi, vsako moštvo pa ima lahko tudi dva neaktivna igralca, ki ne smeta igrati na tekmi.
Tudi višina pogodbe je v veliki meri regulirana. Odvisna je od števila sezon, preigranih v ligi NBA, pri najvišjih pogodbah, okoli 20 milijonov dolarjev (17,5 milijona evrov) na sezono, pa lahko še kakšen dodaten milijon kapne tudi na račun nagrade za najkoristnejšega igralca lige (vsaj enkrat), uvrstitev v začetno peterko tekme All-Star (vsaj dvakrat) ali v prvo peterko celotne lige (vsaj dvakrat). Največkrat so te pogodbe dolge pet sezon, občasno pa so tudi izjeme, ki trajajo manj (na primer pogodba LeBrona Jamesa s Clevelandom je le dvoletna in vredna 42 milijonov dolarjev (37 milijonov evrov)).
Najvišjo pogodbo v letošnji sezoni ima 36-letni zvezdnik Los Angeles Lakers Kobe Bryant, ki letos zaradi poškodbe ne bo več igral, v tej sezoni pa bo prejel 23,5 milijona dolarjev (20,6 milijona evrov). Veliko ne zaostajata niti Amare Stoudemire in Joe Johnson.
Ob najvišjih pogodbah so na drugi skrajnosti minimalne pogodbe, ki se razpenjajo od nekaj sto tisoč dolarjev pa do milijona in pol na sezono (spet odvisno od števila sezon v ligi NBA), med obema skrajnostma pa so "srednje" pogodbe, ki jo ima trenutno tudi Dragić.
Posebna vrsta so tudi novinci v ligi NBA. Tudi oni imajo že vnaprej določeno višino pogodbe, ki je odvisna od številke, pod katero so izbrani. Prvi izbor podpiše pogodbo, vredno nekaj manj kot pet milijonov dolarjev na sezono, pogodba pa traja tri ali štiri sezone (pri igralcih, izbranih v prvem krogu nabora).
Phoenix poleti presenetil
Dragića je po najboljši sezoni v ligi NBA, ko je osvojil nagrado za igralca, ki je najbolj napredoval, doletelo presenečenje. Če je bilo prej samoumevno, da ne bo izkoristil podaljšanja pogodbe zato, da bo podpisal novo pod boljšimi pogoji in ostal v Arizoni, se je to hitro spremenilo. Zakaj?
Phoenix je pred letošnjo sezono podpisal večletno pogodbo z organizatorjem igre Ericom Bledsoejem (70 milijonov dolarjev za pet sezon (61,5 milijona evrov)), ki je v letošnji sezoni tudi prvi strelec Sonc, za največje presenečenje pa poskrbel z okrepitvijo še enega organizatorja igre Isaiha Thomasa, ki ima sklenjeno pogodbo za štiri sezone, vredna pa je 27 milijonov dolarjev (23,7 milijona evrov). Trije organizatorji so potrebovali kar dolgo, da so se privadili na nove vloge v moštvu, saj je ena žoga premalo za vse, kot je pred časom dejal Dragić.
Poteza vsekakor ni bila pričakovana, napako pa je pred kratkim priznal tudi direktor Phoenixa Ryan McDonough. Dragića, ki se je moral v letošnji sezoni navaditi na igro na drugačnem igralnem položaju in na to, da ima žogo v rokah manj časa, bo veliko težje prepričal v obstanek. To pa bo moral storili hitro, saj ga lahko v drugo moštvo menjajo le še do 19. februarja.
Kam bi lahko odšel?
Phoenix se lahko iz zagate še vedno reši z menjavo Thomasa, in to se v zadnjem času omenja vse pogosteje. Tako bi sprostili prenatrpano mesto organizatorja, obenem pa bi lahko pridobili več manevrskega prostora za nove pogodbe.
Klub iz Arizone ima pred prihodnjo sezono približno 13 milijonov dolarjev (približno 11,4 milijona evrov) prostora za nove pogodbe, kjer pa še ni vključen morebitni nabor lige NBA.
Vseeno se Phoenix pripravlja tudi na morebiten odhod Dragića. V letošnji sezoni se moštvo kljub okrepitvam spet bori za zadnje mesto (zelo močne zahodne konference), ki še pelje v končnico, kjer je Dragić v osmih sezonah igral le enkrat, v ameriških medijih pa so se velikokrat pojavile informacije, da Sonca zanj zahtevajo vsaj izbor v prvem krogu nabora lige NBA.
Med glavnimi snubci iz sence je nekdanji Dragićev klub Houston Rockets, ki mu lahko ponudi visoke športne cilje, saj ima moštvo z Dwightom Howardom in Jamesom Hardnom ter še nekaterimi košarkarji zelo dobro pokrite vse igralne položaje, ob tem pa zaseda visoko, tretje, mesto na Zahodu. Njihova največja težava je ravno mesto organizatorja, kjer ima prvo vlogo Patrick Beverley, ki pa v večini moštev ne bi bil v prvi peterki.
Ob Raketah je v prvi bojni vrsti tudi Los Angeles Lakers. Jezerniki bodo imeli za podpisovanje pogodb na voljo ogromno denarne pogače in bodo lovili košarkarje, ki bi jim lahko vrnili staro slavo. Dragiću bi lahko ponudili pogodbo z 20 milijoni dolarjev (17,5 milijona evrov) na sezono in status zvezdnika v legendarni ekipi iz mesta angelov, vseeno pa je njihova ekipa daleč od dobro selekcionirane. Glavno vlogo ima še vedno izkušeni Bryant, ki pa se mu pozna dolgoletno igranje na najvišji ravni in s številnimi poškodbami plačuje visoko ceno žrtvovanja.