Dino Meneghin: Slovenija? Je le tekma, ne vojna

Legendarni italijanski košarkar je bil med drugim kot drugi Evropejec izbran na naboru za ligo NBA, kjer pa nikoli ni igral. Večji del je igral za Varese, s katerim je bil kar desetkrat zapored v finalu zdajšnje evrolige in petkrat evropski klubski prvak. Desetletje je igral tudi za Milano, tam je leta 1994 sklenil igralsko kariero in s klubom pozneje sodeloval. Opravljal je vlogo trenerja, športnega direktorja, bil je tudi predsednik italijanske košarkarske zveze in eden izmed glavnih pri kandidaturi za "slovenski" EuroBasket, od katere je Italija odstopila zaradi neprimerne dvorane, ki bi gostila izločilne boje. Dino z veseljem spremlja tekme italijanske reprezentance, ne skriva pa navdušenja nad slovensko reprezentanco. Pogovor z njim je precej sproščen, še vedno ima precejšnjo karizmo, zna pa se tudi pošaliti.

Ste ena izmed najbolj prepoznanih osebnosti, ki spremlja tekme EuroBasketa v Kopru. V kakšni vlogi ste prišli na slovensko Obalo? Po nalogi predsednika italijanske zveze sem prevzel vlogo povezovalca med italijansko zvezo, mednarodno in evropsko krovno košarkarsko organizacijo (Fiba, FibaEuropa). Na prvenstvo sem prišel na povabilo mednarodne organizacije.

Verjetno ste navdušeni, ker je italijanska reprezentanca še edina neporažena na tem prvenstvu. Glede na to, v kakšni zasedbi ste prišli, je to kar presenetljivo … Po slabih pripravljalnih tekmah se je zdelo, da nas čaka zelo slabo prvenstvo. Imeli smo tudi precej poškodb, manjka pa nam pet zelo dobrih igralcev. Nimamo takega, kot ga imajo preostale reprezentance, vendar imamo srce, kar je najpomembnejše. Vesel sem za igralce, saj trenirajo zelo trdo, vendar smo šele na začetku zgodbe, tudi glede nekaterih drugih rezultatov je precej presenečenj. V nadaljevanju prvenstva ne bo lahko, saj je precej ekip, ki lahko pridejo zelo daleč.

Pred prvim delom niste bili med glavnimi kandidati za napredovanje, vendar sta razočarali Rusija in Turčija. Glede na prikazano je ta razplet pričakovan. Vedeli smo, da imamo v skupini dobre ekipe, vendar to je košarka. Turki in Rusi so razočarali. Ni pomembno, ali igraš dobro pred prvenstvom in po njem. Pomembna je forma, ki jo imaš na turnirju.

Manjkata vam dva najboljša italijanska košarkarja ta hip. Danilo Gallinari in Andrea Bargnani sta ne nazadnje zvezdnika celo v ligi NBA. Lahko ta dva igralca presežeta vaš legendarni status v Italiji? Upam, da me bosta presegla (smeh). Igral sem proti nekaterim in z nekaterimi izjemnimi igralci, vendar so vsi izginjali s košarkarskega zemljevida, saj so počeli tudi kaj drugega. Jaz sem vedno ostal v košarki, tudi po igralski karieri. Mlajše generacije me ne poznajo toliko, starejši pač. Zdaj vsi poznajo Bargnanija in Gallinarija, saj sta med drugim v ligi NBA. V Italiji sta superzvezdi, ljudje norijo za njima. Če si v NBA, si bog. Vsi navijajo zanju.

Kaj pa lahko poveste o trenutni reprezentanci, ki jo vodi Simone Pianigiani? Predvsem nam manjkajo visoki igralci. Marco Cusin je na primer naš edini center. Bargnani bi nam v tem pogledu zelo koristil. On nam daje skok, točke in blokade, Gallinari je vodja reprezentance in lahko igra na kar štirih različnih položajih. Manjka nam tudi Daniel Hackett, ki ima za sabo zelo dobro sezono v italijanski ligi in je tudi zelo zanimiv. Vendar zdaj blestijo Andrea Cinciarini, Marco Belinelli, Nicolo Meli in seveda Luigi Datome. Mi smo nevarni ob metih z razdalje, kjer sta zelo razigrana Alessandro Gentile in Pietro Aradori. Na ta način odpremo obrambo nasprotnika in imamo več prostora pod košem.

Italija po bronu na EuroBasketu leta 2003 že dalj časa ni dosegala odmevnejših rezultatov. Tokrat ima tudi precejšnjo podporo s tribun in, kot se je izrazil Luigi Datome, je zabavno spremljati vaše košarkarje … Ne vem, kako daleč lahko gremo. Vemo pa, da bo zahtevno proti vsakomur. Nihče ne gre v tekmo le za zabavo ali zato, da se zgolj pojavi na njej. So pa košarkarji po teh rezultatih dobili več "živalskosti" v sebi, poguma, ne bojijo se igrati in metati na koš. Zahtevno bo.

Na prvi tekmi drugega dela vas čaka obračun proti gostiteljici gostiteljici Eurobasketa … Bomo pač igrali (smeh). To je le tekma, ne vojna. Slovenija in Španiji sta edini, ki sem ju videl. Všeč mi je način igre Slovenije, deluje kot ekipa in vsak igralec je vključen. Nihče noče biti superzvezda, to pa je nevarno za vse tekmece.

Kako daleč menite, da se lahko prebije izbrana vrsta pod vodstvom Božidarja Maljkovića? Lahko osvojite naslov. Imate dobro ekipo in igrate doma. Maljković? Oh, on je superman (smeh). Je super trener, ima veliko izkušenj, ve, kako nadzorovati igro in igralce. Je šesti mož na igrišču.

Ozriva se na klubsko košarko. Italijanska liga spet postaja vse bolj atraktivna. Kako gledate na to, da je bilo v preteklosti precej več slovenskih košarkarjev v italijanski ligi? Postavljajo se nova pravila. Liga postaja vse bolj profesionalna, gre v smeri lige NBA. Če si dovolj dober za nas, potem igraš, če ne, potem si v drugih ligah. Ljudje si želijo močno in spektakularno ligo, atrakcijo, zveneča imena, ta pa privlačijo sponzorje, medije, zanimanje za ligo se veča.

Ste, odkar ste na EuroBasketu, videli kakšno legendo slovenske košarke? Seveda. Skupaj smo bili Peter Vilfan, priznani novinar Sergio Tavčar in trener Dan Peterson. Pogovarjali smo se tri ure. S Petrom sva razpravljala o tekmi, ki sva jo leta 1983 igrala na evropskem prvenstvu. Takrat med Italijo in Jugoslavijo v Limogesu. Bil je velik boj, mi pa smo prvič postali evropski prvaki, vendar je to za nami.