Torek, 24. 1. 2023, 22.16
1 leto, 3 mesece
Velik udarec za slovenske kolesarje in atlete
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,50
4
Kaj poškodba strehe na Olimpijskem vadbenem objektu v Češči vasi pomeni za slovensko kolesarstvo in atletiko?
Posledice nesrečne zgodbe velodroma, katerega streha se je v ponedeljek ob preveliki gmoti snega sesedla, bodo čutili na svojih plečih tudi športniki, ki so objekt uporabljali. V prvi vrsti kolesarji, za katere je bil poligon v Češči vasi idealna rešitev za trening v zimskih razmerah, marsikdo pa je prav zaradi njega začel pogledovati proti olimpijskim igram 2028, in v drugi atleti, ki jim je Olimpijski vadbeni center predstavljal rešitev za treninge in tekmovanja v zimski sezoni. Atletska zveza Slovenije je že začela iskati rešitve z izvedbo tekmovanj na tujem.
Balon velodroma v ponedeljek ni zdržal teže snega, zaradi česar je sprva prišlo do sesedanja, na koncu pa do katastrofe. Velodrom je ostal brez strehe nad glavo. Gasilci in prostovoljci so bili na delu skoraj osem ur, da so ves sneg odstranili s kolesarske steze in jo pokrili s PVC-folijo ter vsaj nekoliko zaščitili objekt pred snegom in nizkimi temperaturami.
Ravno ta konec tedna bi moralo v Češči vasi potekati državno prvenstvo v dirkališčnem kolesarstvu, a je jasno, da tega ne bo mogoče izvesti. Vprašanje je, kdaj spet.
Poglejte si, kako je sneg podrl streho na velodromu.
Zveza organizirala tri treninge tedensko, konec preteklega leta je bilo prvo tekmovanje UCI po 1996 pri nas
V luči aktivnosti, ki so jih športniki in športnice izvajali v olimpijskem objektu, je to res velika škoda. Kolesarska zveza Slovenije je v zadnjem obdobju trikrat tedensko najemala velodrom za potrebe treninga mlajših selekcij, zato je tudi za njih nesreča, ki se je zgodila, velik udarec.
Andrej Filip (levo) in Bogdan Fink izpostavljata, da je to velik udarec za slovensko kolesarstvo.
"Velodrom smo veliko uporabljali. Od novembra naprej se je začelo. Sprva je bilo nekaj težav, ker ni bilo pravega ogrevanja, in so trenirali, dokler se je dalo. Sledil je premor, v zadnjem času pa smo objekt veliko uporabljali. Praktično trikrat tedensko. Uroš Šilar je koordinator na zvezi za dirkališčno kolesarstvo. En dan so trenirali dečki in deklice, nato mlajši in starejši mladinci, tretji dan pa bolj kot ne reprezentančna selekcija. Pred novim letom smo imeli dvodnevno mednarodno tekmovanje, ki je bilo kvalificirano kot dirka UCI (Mednarodna kolesarska zveza, op. a.). To je bila prva taka dirka po letu 1996 pri nas," je pomen velodroma za Sportal izpostavil generalni sekretar Kolesarske zveze Slovenije Andrej Filip.
V mislih so imeli olimpijske igre 2028
V velodromu so videli in še vedno vidijo velik potencial. Dirkališčno kolesarstvo je izziv tudi z vidika olimpijskih iger, saj v številnih disciplinah podeljujejo medalje. Ravno v luči tega so namenjali sredstva za trening na pisti.
"Zveza, klubi in posamezni starši so v zadnjem času začeli vlagati. Vsi smo v velodromu videli potencial. To disciplino, ki je olimpijska, smo želeli dvigniti na višjo raven. Na začetku od sistemskih sredstev nismo imeli ničesar, saj ti pridejo z uspehi. Prepuščeni smo bili sami sebi – torej zveza, klubi, sponzorji in starši. V zadnjem času smo prišli do določenih uspehov. Žak Eržen je bil bronast na mladinskem evropskem prvenstvu in svetovni prvak (disciplina elimination) na velodromu. Nedavno je na Portugalskem pokazal, da je vrhunski tekmovalec. Zato je za šport velika škoda, da je prišlo do te nesreče. Dolgoročno smo imeli cilje. Ne bomo rekli za Pariz, ker je prezgodaj, ampak za olimpijske igre 2028," je povedal Filip.
Dvorana v Češči vasi je edina krožna dvorana v Sloveniji.
Olimpijski vadbeni center je pomemben za celotno slovensko atletiko
Objekt v Češči vasi je bil izjemnega pomena tudi za razvoj slovenske atletike. "To je edina krožna dvorana v Sloveniji in v njej smo nameravali izpeljati vsa ključna tekmovanja v tem delu sezone. Ker smo ostali brez dvorane zdaj iščemo rešitve. Na vezi smo s Hrvaško atletsko zvezo in upravljavcem atletske dvorane v Zagrebu," je za Sportal pojasnil direktor Atletske zveze Slovenije Nejc Jeraša.
Poudaril je, da gre za objekt, ki je pomemben ne samo za lokalno atletiko, ampak za celotno slovensko atletiko.
"V dvorani so vsakodnevno trenirali atleti iz lokalnih atletskih društev, enkrat tedensko pa tudi atleti iz vseh delov Slovenije. Najmanj 20 klubov je v tej dvorano imelo zakupljene treninge, tako da je izguba tega objekta nedvomno hud udarec za slovensko atletiko. Žal proti naravnim nesrečam oz. dogodkom te vrste ne moremo ničesar, lahko samo iščemo rešitve," je dejal Jeraša.
Direktor Atletske zveze Slovenije Nejc Jeraša zagotavlja, da na zvezi intenzivno iščejo rešitve.
Direktor Atletske zveze zagotavlja: Rešitev bomo našli
V ta namen je bil v torek sestanek tehnično-tekmovalne komisije, danes bo zasedal upravni odbor zveze. "Rešitev bomo našli, v kakšni obliki bo to možno, pa bomo še videli. Naš cilj je, da izpeljemo planirana tekmovanja, ali bo to potekalo tako, da bomo gostili po eno disciplino na dan ali jih bomo združevali, bomo videli. Odvisno od kapacitet. V preteklosti smo državna prvenstva izvajali v tujini in tudi zdaj ne bo druge možnosti kot to, da se povežemo s tujino. Čakamo na odgovor kolegov iz Zagreba."
V Olimpijskem vadbenem centru v Češči vasi je bilo poleg teka mogoče trenirati tudi skok v višino in daljino, skok s palico in met kroge, a izguba objekta je največji udarec prav za krožne teke, saj jih v Sloveniji ni možno trenirati na nobeni drugi lokaciji, je poudaril Jeraša iz AZS. Najbližja taka dvorana je v Zagrebu, Linzu, Dunaju in dlje.
Predsednik AZS Primož Feguš je glede sanacije olimpijskega centra za STA dejal, da bodo po prvih ugotovitvah balon lahko popravili, kar pa zadeva poškodbo opreme, samega velodroma in atletske steze, pa je za oceno še prezgodaj.
4