V nedeljo Gent-Wevelgem s štirimi Slovenci

Slovenske barve bodo na 238 kilometrov dolgi dirki, ki šteje za točke svetovnega koledarja, branili Grega Bole (Vacansoleil-DCM), Borut Božič (Astana), Kristijan Koren (Cannondale) in Marko Kump (Saxo-Tinkoff). V preteklosti je bila dirka vedno na sporedu v sredo med nedeljskima dirkama po Flandriji in Pariz-Roubaix. Tako so vsi tisti, ki so bili razočarani s svojim nastopom na dirki po Flandriji, iskali uteho na tej dirki. A dirka Gent-Wevelgem je postala del svetovnega koledarja in s tem tako zelo pomembna, da si je prislužila tudi nov termin, ki je natančno teden dni pred dirko po Flandriji. Poleg tega je trasa dirke, ki je doslej najbolj ustrezala šprinterjem, v zadnjih letih doživela veliko sprememb. Najboljša slovenska uvrstitev na tej dirki je 5. mesto Martina Hvastije, ki jo je dosegel leta 2002. Le petkrat v zadnjih letih je o zmagovalcu dirke odločal ciljni šprint glavnine. Leta 2004 je tako do zmage prišel Tom Boonen, leta 2006 Thor Hushovd, leta 2008 Oscar Freire in leta 2011 Tom Boonen. Lani je v cilj prva prikolesarila skupina, v kateri je bilo 30 kolesarjev. Tudi v tej skupini je bil Boonen, ki je slavil svojo tretjo zmago na dirki. Tudi letos se poraja vprašanje, ali bo prišlo do šprinta večje skupine ali bodo tokrat uspešnejši ubežniki?

Na pogled trasa bolj odgovarja šprinterjem kot je v zadnjih letih. Odločilnih deset klancev bo na sporedu med stotridesetim in dvestotim kilometrom dirke. Casselberg, Casselberg, Catsberg, Kokereelberg, Baneberg, Kemmelberg, Monteberg, Baneberg, Kemmelberg in Monteberg je zaporedje klancev, ki sledijo drug drugemu. Vsi, ki bodo imeli težave na zadnjih dveh vzponih (Kemmelberg in Monteberg), bodo imeli nato kar dvainštirideset kilometrov možnosti, da ulovijo morebitne ubežnike. Predlani so imeli kolesarji na sporedu kar 14, lani pa 11 klancev. Vse to povečuje možnosti, da bo o zmagovalcu dirke odločal ciljni šprint glavnine. Vsekakor je zopet prvi favorit Peter Sagan, kateremu lahko račune prekriža kar nekaj kolesarjev. Tom Boonen, Bernhard Eisel, Mark Cavendish, Andre Greipel, Edvald Boasson Hagen, Greg Van Avermaet, Arnaud Demare, Matthew Goss, Jose Joaquin Rojas Gil, Mark Renshaw, Francisco Ventoso, Tyler Farrar, Daniele Bennati, Filippo Pozzato, John Degenkolb, Geraint Thomas, Mathew Hayman, Daniel Oss in Luca Paolini je večina najbolj nevarnih tekmecev v tem trenutku.

Od Slovencev lahko največ pričakujemo od Boleta in Božiča. Obema veliko bolj ustreza, da bi bil tempo dirkanja bolj zahteven in bi v cilj prikolesarila čim manjša skupina, v kateri bi bilo čim manj šprinterjev. Koren bo moral storiti vse, da Saganu omogoči boj za zmago, medtem ko bo Kump verjetno opravljal naloge za Bennatija v prvi polovici dirke.