Sreda, 13. 4. 2016, 6.00
7 let, 1 mesec
Med slovenskimi športniki še zdaleč ni osamljeni jezdec, pozitiven na EPO
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,90
1
Dopinška afera kolesarja Kristjana Fajta je spet razburkala slovensko športno javnost. V Sloveniji smo imeli v preteklosti že kar nekaj grešnikov, ki so se zaradi eritropoetina (EPO) znašli na črni listi.
Na kolesarski dirki Istrska pomlad 2016, ki je potekala v prvi polovici marca, je bil 33-letni slovenski kolesar Kristjan Fajt, takrat še član kolesarske kluba Adria Mobil, pozitiven na dopinškem testu. V njegovem vzorcu so našli sledi eritropoetina (EPO), ki je v kolesarskem svetu dobro poznan.
Med največje grešnike zaradi uživanja tega poživila spada Lance Armstrong, ki je imel po mnenju mnogih najbolj sofisticiran, profesionalen in uspešen dopinški program v zgodovini športa. Američan je uporabljal še kortizon, moški rastni hormon in transfuzijo krvi.
"Fajt se je za uporabo nedovoljenih poživil odločil sam navkljub izredno strogim pravilom tako mednarodne kolesarske zveze kot tudi zelo strogim pravilom matičnega kluba, ki boj proti dopingu že dolgo vrsto let postavlja na prvo mesto," so v odzivu na novico zapisali pri kolesarskem klubu Adria Mobil, katerega član je bil že osmo leto zapored. Pozitiven rezultat na dopingu pa je presenetil Fajta, ki je bil včeraj razumljivo brez komentarja.
Kaj sploh je EPO ali eritropoetin?
Eritropoetin je hormon. Ta nastaja v ledvicah in regulira produkcijo eritrocitov. V športu uporabljajo sintetični hormon EPO, saj s pomočjo njega stimulirajo nastajanje rdečih krvnih celic. Ob večji količini rdečih krvnih celic pride več kisika do mišic, s čimer se vzdržljivost športnika poveča za od 10 do 15 odstotkov. Grešnike, ki so uporabljali EPO, največkrat odkrijejo v športih, ki so fizično naporni – v kolesarstvu, atletiki, na maratonih, smučarskih tekih, v biatlonu …
Stranski učinki uživanja hormona EPO so motnje srčnega ritma, krvnega tlaka, tisti, ki si ga je vbrizgal, pa lahko čuti tudi bolečine v mišicah.
Možnost ponovne analize, a je verjetnost napake izjemno majhna
Ko športniku odvzamejo vzorec, tega namreč razdelijo v dve steklenički (pri urinu) z oznako A in B. Če je vzorec A pozitiven, ima športnik pravico ponovne analize ob njegovi prisotnosti in prisotnosti strokovnjakov, ki mu stojijo ob strani. Ponovna analiza lahko poteka v drugem laboratoriju. Kot pravijo strokovnjaki na tem področju, je možnost napake pri analizi vzorca zelo majhna. Lahko bi se zgodila kakršnakoli napaka v laboratoriju, šlo pa bi lahko tudi za človeški faktor. V takšnem primeru bi se postopek ustavil.
Tadej Valjavec je zaradi dopinga dobil dveletno prepoved kolesarjenja.
Kazen, ki jo športnik dobi, če v njegovih vzorcih najdejo sledi EPO, je dveletna prepoved udejstvovanja v športu.
Primer EPO najbolj odmeval pri Čeplakovi
Fajt pa ni edini slovenski kolesar, ki je bil pozitiven na EPO. Februarja letos so na ta seznam uvrstili Jureta Kocjana, pred njim so suspendirali gorsko kolesarko Blažo Klemenčič, leta 2014 so kaznovali vsega osemnajstletnega Kristjana Kumarja, najbolj medijsko odmeven slovenski kolesarski primer s predznakom EPO pa je bil pri Tadeju Valjavcu.
Tudi pri Jolandi Čeplak so našli sledi eritripoetina.
Od slovenskih športnikov, ki so uporabljali eritropoetin, je najbolj znana Jolanda Čeplak, ki ni nikdar priznala, da bi kadarkoli jemala poživila. Dobili so jo leta 2007. Kmalu za njo so razkrili še ime maratonke Helene Javornik.
Kot zadnji pred Fajtom so med slovenskimi športniki na prste stopili plavalki Tanji Šmid, ki je bila letos konec februarja pozitivna na odprtem prvenstvu Srbije. Šmidova je priznala, da je zaradi malomarnosti naredila veliko neumnost, saj lahkomiselno pri kapljicah za izgubo telesne teže ni preverila, kaj točno jemlje.
1