Kolesarstvo se ni začelo z Rogličem in Pogačarjem

Sportal Namesto igranja računalniških igric se je učil grafičnih programov #video

Dirka Po Sloveniji je eden od trdnih temeljev, da se je slovensko kolesarstvo razvijalo v pravo smer in da imamo zdaj vrhunske kolesarje, ki blestijo na največjih dirkah na svetu. Da imamo Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča, ki zmagujeta na tritedenskih dirkah, pobirata medalje na olimpijskih igrah, svetovnih prvenstvih ... Oba sta po dvakrat v karieri osvojila tudi največjo slovensko kolesarsko dirko.

Jože Majes je prvi organiziral dirko Po Sloveniji. Foto: Vid Ponikvar

Prvo dirko so organizirali maja 1993. Začela se je prav na današnji dan. Imela je kar osem etap, potekala pa je v čast novonastali državi Sloveniji. Izvedba dirke pa ni bila samoumevna, kar je dobro orisal Boris Lozej, član prvega organizacijskega odbora: "Začetki niso bili preveč obetavni. Rog, Sava, malce Celja, tudi Ptuj in takratni kolektiv Krke z Jožetom Majesom na čelu so prišli na predsedstvo zveze z idejo o dirki, ki bi nadomestila dirko Alpe Adria. Nekateri so zelo ostro nasprotovali, včasih tudi samo zato, ker niso želeli, da bi bilo Novo mesto prvo. Po več sejah smo na Otočcu vendarle sprejeli kompromis in kolesarska zveza kot nosilka licence dirke je dala zeleno luč. In Majes je izpeljal prvo dirko."

Dva dni pred dirko z dekletom hodil po Trstu, nato osvojil dirko

Prvi zmagovalec dirke je postal Boris Premužič, ki takrat ni veljal za osrednjega favorita za skupno zmago, na koncu pa si je v velikem slogu pokoril tekmece. "Trideset let je že minilo. Tega, kar bom povedal zdaj, nisem še nikomur. Moje tedanje dekle je imelo maturantski ples. Dva dni pred dirko sem ves dan hodil po Trstu. Prvo etapo sem imel takšne krče, da vam ne znam povedati. Samo bog ve, zakaj sem zmagal na dirki. Komaj sem preživel. Nikoli več nisem pred dirko hodil po Trstu," se je zasmejal Premužič, ki je moral v kraljevski etapi tako kot preostali kolesarji čez legendarni Vršič: "Domača dirka je bila maksimalna motivacija. Vsi smo se pripravljali. Bila je cilj številka ena. Vsi smo čakali le na dirko. Rumena majica najboljšega mi veliko pomeni. Ne zato, ker sem bil prvi zmagovalec, ampak zato, ker je na vsaki dirki težko zmagati. Zmagati v naši novi državi pa je bil nasploh poseben trenutek."

Srečko Glivar je bil na uvodni dirki najhitrejši na Vršič, vendar je sledil še spust do Kranjske Gore. Foto: Vid Ponikvar

A na Vršič ni prišel prvi. Če bi bil cilj na vrhu, bi bil zmagovalec Srečko Glivar: "Bal sem se, da me boste enkrat vprašali, ali mi je kaj žal, da cilj ni bil na Vršiču. Takšna je bila trasa. Med vožnjo v dolino sem si govoril le, da ne smem pasti. Za mano je bil tako ali tako Gorazd Štangelj, da bi vse rešil. Na koncu ga ni bilo. Zgodilo se je, kar se je. Večkrat sem že moral razlagati o prvi dirki, ki mi je ostala v najlepšem spominu. Na prvi rezultat sem ponosen kot Pogačar na lanski Tour de France. Kar se je dogajalo, se je."

Majes je bil torej tisti, ki je prvi pognal kolesje dirke Po Sloveniji. Roglič tako ni bil prvi Zasavec, ki je bil v središču pozornosti na slovenski dirki: "Dejali smo, da bomo naredili nekaj novega. Da bosta štart in cilj v Novem mestu. Eden od mojih prvih kolesarjev je bil Bogdan Fink, ki je zdaj na čelu tehničnega dela. Vesel sem, da dirka po 30 letih še živi. Ponosen sem na to."

"Vsi ti uspehi, ti tekmovalci, ki jih danes gledamo, so se zgodili, ker so imeli možnost nastopati na domači dirki"

Pred Finkom je bil na čelu dirke še Mirko Fifolt in oba sta zaslužna za to, da se voz, ki ga je pognal Majes, pelje še naprej. Dirka Po Sloveniji ima vse večjo veljavo. Časovno je dobro umeščena, saj jo nekatere najboljše ekipe World Toura jemljejo kot pripravo za sloviti Tour de France.

Slovenski zvezdnik Tadej Pogačar si je prav dirko Po Sloveniji v zadnjih letih vzel kot pripravo na sloviti Tour de France, ki ga je v karieri osvojil že dvakrat. Tudi letos jo je imel v načrtu, a ga bo poškodba zapestja najverjetneje oddaljila od nastopa pred domačimi navijači med 14. in 18. junijem.

Primož Čerin je bil eden prvih Slovencev, ki je odšel v tujino. Foto: Vid Ponikvar

Primož Čerin je bil v 80. letih prejšnjega stoletja eden prvih Slovencev, ki je svoje poslanstvo nadgrajeval v tujini. Lahko se pohvali, da je bil prvi Slovenec, ki je končal sloviti Tour de France. Izpostavil je, kakšno veljavo je imela dirka že ob svojem štartu in kaj je pomenila za napredek slovenskega kolesarstva: "Naslednica Alpe Adrie je bila lepa dirka. Za tekmovalce je bilo takrat najpomembnejše, da imajo možnost tekmovati na domačih tleh in v zelo močni tuji konkurenci. Mednarodne dirke so bile vedno velik izziv za Slovence. Na srečo se je nadaljevalo z dirko Po Sloveniji. Vsi ti uspehi, ti tekmovalci, ki jih danes gledamo, so se zgodili, ker so imeli možnost nastopati na domači dirki. Na domači dirki najlažje poraziš tujca. Tu narediš odločilen korak naprej, da se lahko tudi v tujini kosaš z vsemi."

"Na rivalstvu rastejo uspehi. Če nimamo Rogliča, nimamo Pogačarja."

Prav od Čerina se je učil tudi Martin Hvastija, ki je v kolesarstvo vpet v različnih funkcijah. "Kolesarstvo se ni začelo z Rogličem in Pogačarjem. Ob Čerinu in Vinku Polončiču sta se v tujini preizkusila še Jure Pavlič in Valter Bonča. Potem je prišla moja generacija. Tudi zaradi dirke Po Sloveniji smo prišli v tujino. Takrat je bilo rivalstvo med tremi, štirimi slovenskimi klubi. Na rivalstvu rastejo uspehi. Če nimamo Rogliča, nimamo Pogačarja. Za začetek je bil prolog v Novem mestu, zmagal je Štangelj. Sam sem oblekel rumeno majico v Ljubljani in jo nosil dva dni. Izgubil sem jo na vzponu na Vršič. Pretežak sem bil (smeh, op. a.). Zelo lepi spomini. Dejansko je bila dirka odskočna deska za mlade, da smo si utirali pot naprej."

Gorazd Štangelj je bil leta 1998 za vsega sekundo prekratek za zmago na dirki Po Sloveniji. Foto: Vid Ponikvar

Štangelj je bil blizu zmagi tudi leta 1998. Če je bil pet let prej tretji, je bil takrat drugi z vsega sekundo zaostanka za zmagovalcem Brankom Filipom. To je bila najmanjša razlika med zmagovalcem in drugim na slovenski pentlji.

Dirka po Sloveniji bo letos doživela 29. izvedbo, za 30. leta 2024 pa se pripravlja nekaj posebnega. Proračun za dirko Po Sloveniji znaša več kot milijon evrov, v prihodnje pa se bo dirka znašla pred novim izzivom. V junijskem času sta že Dirka po Švici in Kriterij po Dofineji, zdaj pa na vrata vse bolj trka Dirka po Belgiji. Na vprašanje, ali bo naša dirka obdržala termin, je Fink odgovoril: "Leta 2005, ko smo dosegli preboj, ni nihče iz organizacijskega odbora razmišljal, ali smo sposobni iti tako daleč. V tem terminu je gneča, kar zadeva velike dirke. Nekateri se pripravljajo na Tour de France, nekateri rešujejo sezone, spet drugi se pripravljajo na državna prvenstva. Morda je to težava, a po drugi strani je kolesarska dirka najbolj zelena junija, to pa gre skupaj z našim sloganom Fight for green in tudi z našo zelo majico za najboljšega kolesarja. Ni lepšega termina za turistično izkaznico naše države. Za to si tudi prizadevamo. Dirka je okno v svet."