V NHL-u je pet pred 12

Vse se začne in konča pri denarju. In tudi v najmočnejši hokejski ligi je denar jabolko spora, zaradi katerega vse od 15. septembra, ko se je iztekla prejšnja kolektivna pogodba, poteka prekinitev vseh hokejskih dejavnosti. Ena izmed ključnih dilem je razdelitev 3,3-milijardne dolarske pogače, ki jo je navrgla lanska rekordna sezona. Želja lastnikov lige NHL je bila takojšnje znižanje odstotka od dobička, namenjenega hokejistom, a združenje igralcev seveda na takojšnje znižanje ni pristalo. Ni pa denar edini kamen spotike med stranema, ki še vedno vztrajata vsaka na svojem bregu. Med vprašanji, ki jih morajo razrešiti, sta tudi obdobje veljavnosti nove kolektivne pogodbe in čas oziroma dopolnjena leta, ko bi hokejisti dobili status prostih igralcev.

Če se jim je na večini sestankov uspelo dogovoriti le o terminu naslednjega snidenja, so bila zadnja pogajanja, ki so se jih udeležili tudi igralci in lastniki nekaterih klubov, veliko bolj "plodna". Tako posebni svetovalec združenja igralcev Steve Fehr kot namestnik komisarja lige NHL Bill Daly sta po torkovih in sredinih 17-urnih pogajanjih zatrjevala, da sta strani zelo zadovoljni s potekom pogovorov in da so vse bližje rešitvi, a da jih čaka še veliko dela. Že danes, ko je na sporedu tretji zaporedni pogajalski dan, naj bi obravnavali kritične probleme, ki razdvajajo strani, med drugim naj bi beseda tekla tudi o predlogu vodstva lige, ki je na sredinem srečanju predlagalo kar 10-letno pogodbo, kar je za igralsko stran odločno predolgo obdobje.

Do februarja ne mislijo čakati

V ligi NHL so nesporazumi pripeljali že do štirih stavk. Do prve je prišlo v sezoni 1991/1992, in sicer kar med rednim delom. Aprila 1992 so se namreč hokejisti uprli vodstvu lige in z desetdnevno prekinitvijo tekmovanja dosegli zamenjavo na predsedniškem stolčku lige NHL. Johna Zieglerja je zamenjal Gil Stein.

Veliko večje razsežnosti je imela stavka med sezono 1994/1995, ko je sezono skrajšala iz predvidenih 84 tekem na 48, posledično pa so odpovedali 468 tekem. Stavko, ki so jo tudi takrat sprožili nesporazumi o plačah, so po treh mesecih in desetih dneh prekinili 14. januarja 1995. Najbolj črn scenarij pa se je zgodil v sezoni 2004/2005, ko so morali odpovedati kar vseh 1.230 tekem, saj so dogovor sklenili šele sredi julija 2005, po nekaj več kot 10 mesecih pogajanj. Da bo zaradi nesoglasij med vodstvom in igralci prvič v zgodovini profesionalnega športa v Severni Ameriki odpadla celotna sezona, je postalo jasno 16. februarja 2005, ko je komisar lige Gary Bettman podal javno izjavo o odpovedi sezone.

Osem sezon po zadnji, najbolj črni stavki se scenarij ponavlja, spet je v ospredju delitev denarja in časa za rešitve je vse manj. Stavka trenutno poteka že 82. dan in če zadnja pogajanja, po katerih je sicer posijalo nekaj sončnih žarkov, ne bodo uspešna, se lahko kaj kmalu zgodi, da bodo prišle nove odpovedi tekem (do zdaj so jih odpovedali že 422) in morda celo dan, ko bodo odpovedali vso sezono.

Odigrali bi med 50 in 60 tekem

Če ohranimo nekaj pozitivizma in verjamemo namigovanjem, da naj bi bila vodstva klubov, kamor so se med stavko na začasno delo odpravili mnogi NHL-ovci, že opozorjena, da bi se liga NHL utegnila kmalu začeti, lahko ugibamo tudi o številu tekem skrajšane sezone. Onkraj Atlatnika so se namreč ugibanja o tem, koliko tekem bi spremljali, če bi se sezona začela okrog božiča oziroma takoj v začetku januarja, že začela. Številke se gibljejo med 50 in 60 tekmami rednega dela, a tukaj se pojavi nov problem, saj naj bi NHL od največjih sponzorjev dobil 100 % znesek le, če bi odigrali vsaj 61 tekem, medtem ko bi se odstotek z nižanjem števila odigranih tekem nižal.

Kako se bodo razpletale NHL-ovske peripetije, bo morda znano že po današnjih pogajanjih, ki jih nekateri vpleteni možje označujejo kot ključna.