Olimpijin predčasni četverček, slovo ljubljenca navijačev in češka pravljica

Daleč je sezona, ko smo v izločilnih bojih razširjenega avstrijskega prvenstva zadnjič spremljali slovenskega predstavnika. Čas je treba zavrteti v leto 2012, ko je Olimpija v četrtfinalu izločila Sapo Fehervar, nato pa v polfinalu naletela na previsoko oviro po imenu Linz. Vse od takrat Ljubljančani po končnici zgolj hrepenijo, ta pa je iz sezone v sezono bolj oddaljena.

Nič drugega kot liga EBEL

Le deset zmag na 54 tekmah je nezavidljiva statistika, ki jo bo težko kdo "izboljšal". V mnogih evropskih ligah bi ljubljanski klub s prepričljivim zadnjim mestom že domoval v nižjekakovostnem tekmovanju, a Olimpija ima srečo, da EBEL-ligaški sistem še ne kaznuje najslabših.

Dokler bo tako, dokler bo liga potrebovala Slovence in bo njeno vodstvo ob vseh nepravilnostih mižalo na obe očesi, bodo v Ljubljani lahko igrali na karto "raje zadnji v mestu kot prvi na vasi". Nobena skrivnost ni, da se na Celovški 25 še kako bojijo padca v ligo INL, iz katere poskušajo pobegniti Jeseničani in ki bi na že tako obubožane tivolske tribune privabila še manj gledalcev.

A primerno je tudi vprašanje, kam vodi životarjenje, v katerega so nekateri fantje ujeti že vrsto let. Res je, da lahko mladeniči, ki postavljajo ključne kamenčke v mozaik svoje hokejske identitete, iz neurejenega Olimpijinega položaja črpajo tudi pozitivne stvari – visoka minutaža na EBEL-ligaških obračunih je zlata vredna –, a črnih madežev praznih obljub, puhlic, plačilne nediscipline zadnjih let se čez noč ne da oprati.

Edini cilj je domača zvezdica

Olimpija je tako še četrto leto zapored predčasno končala mednarodno popotovanje, čaka pa jo še glavni del domače sezone, v katerem noče ponoviti lanskega scenarija. Otopeli zmaji so se lani brez pravega treninga in pristopa v finalu zoperstavili večnim tekmecem z Jesenic, ki so postali državni prvaki. Zeleno-beli se bodo bitki za domačo lovoriko pridružili v polfinalu, ki je predviden za drugo polovico marca.

Naprej še Korošci

Ob Olimpiji so EBEL-sezono končali še Innsbruck, Sapa Fehervar in Gradec, ki mu je poveljeval Ivo Jan, dres panterjev pa sta nosila branilca Aleš Kranjc in Sabahudin Kovačević. Zadnja sta si nadaljevanje sezone priborila koroška kluba Beljak Mihe Verliča in Žige Panceta ter bogati Celovec, ki tudi letos ni navduševal navijačev.

Rdečim bikom zapretili Čehi in skočili v ligo prvakov

Na vrhu skupine za razigravanje je končal aktualni prvak Salzburg, vrata katerega brani slovenski čuvaj mreže Luka Gračnar. Rdečim bikom je za ovratnik močno dihal Znojmo, ki je dokazal, da vodstvo sredi sezone ni bilo naključje. Čehi so poskrbeli za eno od pozitivnejših zgodb sezone in si priigrali tudi vstopnico za ligo prvakov.

Ob omenjenih klubih si bo svojega četrtfinalnega nasprotnika danes izbral tudi tretji Dunaj (moštva na mestih med 1 in 3 si med moštvi na mestih med 5 in 8 izberejo četrtfinalnega tekmeca).

Četrtfinalni obračuni – igrali bodo na štiri zmage – se bodo začeli v petek.

Srečno, Frank!

Po 11 sezonah v ligi EBEL je (klubsko) hokejsko slovo vzel ljubljenec mnogih navijačev, tudi ljubljanskih, Frank Banham. Štiridesetletni Kanadčan je v tem tekmovanju navduševal v dresih Salzburga, Medveščaka, Olimpije in nazadnje Sape Fehervar. Po nedeljski zmagi hudičev nad Olimpijo se je zahvalil navijačem, družini, ki mu je stala ob strani, in vodstvu madžarskega kolektiva, pri katerem je preživel štiri leta.

"Vsaka dobra stvar se enkrat konča. Upal sem, da bom mlajšim lahko za zgled in da jim bom pokazal pot. Mislim, da mi je uspelo," se je od svoje športne ljubezni po zadnji klubski tekmi poslovil Franky, ki bi ga na majskem svetovnem prvenstvu lahko videli še v reprezentančnem dresu Madžarske.