Na prvenstvenih tekmah smo imeli več navijačev kot rokometaši Celja

Začetki hokeja v Celju segajo v leto 1953, ko je bil ustanovljen Hokejski klub Kladivar, ki pa nikoli ni zaigral v jugoslovanski ligi. V tej se je Hokejski klub Celje prvič pomeril v sezoni 1973/74, ko je v 14-članski konkurenci zasedel sedmo mesto. V nekdanji skupni državi so Celjani največji uspeh dosegli med sezonama 1978/89 in 1981/82, ko so prvenstvo štirikrat zapored končali na tretjem mestu, večji del tega obdobja je v njihovem dresu igral tudi legendarni napadalec Albin Felc, ki je svojo športno pot končal prav v knežjem mestu.

V prvih letih samostojne Slovenije so hokejisti Celja igrali pomembno vlogo, v sezonah 1993/94 in 1994/95 so močno mešali štrene Jesenicam in Olimpiji, tribune Ledene dvorane Golovec so pokale po šivih in mnogi še danes trdijo, da so imeli takrat hokejisti zvestejše navijače kot rokometaši Celja, ki so zdaj brez dvoma prvo ime v mestu. "Na domačih prvenstvenih tekmah smo imeli resnično več navijačev kot rokometaši Celja, kar pa seveda ne drži za mednarodne tekme. Celjani so bili namreč vedno v klubskem evropskem vrhu in imeli dvorano praktično polno do zadnjega kotička. Če bi gledali v povprečju celotno sezono, se pravi, vse mednarodne in domače tekme, pa mislim, da smo imeli boljši obisk. Vedno smo imeli polno dvorano, se pravi 2.000 navijačev, kolikor jih je prišlo v dvorano," se spodbujanja s tribun spominja Rok Rojšek, morda celo najbolj prepoznaven produkt celjske hokejske šole.

Uprava ni bila sposobna zagotoviti sredstev

Zdaj 43-letni nekdanji napadalec je takrat verjel ambicioznim načrtom klubskega vodstva in se za dve sezoni vrnil domov, zaradi propada kluba pa je bil znova prisiljen zapustiti matični klub. "Preprosto uprava ni bila več sposobna zagotoviti sredstev. Imeli smo namreč nekaj tujih igralcev, še nekaj drugih kakovostnih slovenskih hokejistov in zmanjkalo je denarja. Ali po domače, bankrotirali smo. Sezono 1996/97 smo znova poskušali odigrati z domačimi igralci, nato še eno sezono, vendar se ni dobro izteklo. Upam, da nam bo letos le uspelo izpeljati sezono prvič po daljšem času," še pravi Rojšek.

Proračun bo znašal med 90.000 in 100.000 evri

Tistih časov se spominja tudi zdajšnji predsednik Sandi Sendelbah, ki smo ga vprašali, kako se je lahko to zgodilo. Medtem ko se za hokej ni več našlo denarja, so rokometaši iz leta v leto dvigovali proračun. "Tudi v preteklosti ni bilo mogoče delati vzporednic med hokejskim in rokometnim klubom iz Celja, kaj šele zdaj. Morda le v tistih letih, ko je bilo Celje konkurenčno Jesenicam in Olimpiji. Takrat je bil trener Celja Krikunov, v ekipi je bilo pet ruskih igralcev in pet slovenskih reprezentantov. Takrat je bil proračun resnično visok, vendar je zgodba trajala praktično le leto in pol ter se neslavno končala. Treba se je tudi zavedati, da je v Celju ogromno športne infrastrukture. Že v Jugoslaviji je bil v Celju edini štadion, ki se je uporabljal le za atletiko. Imamo letni in zimski bazen, dve rokometni dvorani, drsališče, ki je relativno drago za vzdrževanje. Kar zadeva celjski hokejski klub, je obstajala tudi kriza vodenja kluba, predsedniki so se menjavali, ni bilo kontinuitete," razmišlja Sendelbah, ki se je nato osredotočil na bližnjo preteklost oziroma sedanjost: "Čeprav trenutno vladajo težki gospodarski časi, nam je uspelo klub znova postaviti na noge. Mi nič ne skrivamo. Naš proračun bo znašal med 90.000 in 100.000 evri. Igralci bodo nagrajeni s tem, da bodo lahko trenirali in da jim bomo zagotovili tudi nekatere druge pogoje. Se pravi, vlada čisti amaterski pristop. Sicer vseh sredstev še nimamo zagotovljenih, zato upam, da nam jih bo uspelo zbrati med sezono. Večino upam, da dva meseca pred začetkom sezone."

Igralcem po 18. letu želijo omogočiti tekmovanje

Kot že omenjeno, so se Celjani nato še nekajkrat skušali vrniti s člansko ekipo, nazadnje v sezoni 1999/00, nato pa je sledil popoln mrk. V nižjih selekcijah so nastopali, v članski konkurenci pa ne duha ne sluha. Tako se v novi sezoni vračajo po dolgih 12 letih. "V ligi INL bomo štartali z ekipo, ki je v zadnji sezoni nastopala v kategoriji do 20 let. Ekipi bomo skušali priključiti tudi nekaj starejših igralcev, upamo tudi, da si bomo kakšnega hokejista sposodili iz Ljubljane. Nam je pomembno, da končno znova zaigramo v članski konkurenci, saj je v tem primeru lažje pridobiti nove, mlade igralce v hokejsko šolo. Članski šport je brez dvoma večja reklama kot mladinski. Klub se v tem primeru lažje oglašuje. Šli pa bomo korak za korakom. Na začetku rezultat niti ne bo v ospredju. Želimo si namreč, da bi klub postopoma rasel," pravi Rojšek, ki v klubu zadnjih pet sezon deluje kot trener, svoje razmišljanje pa je predstavil tudi predsednik kluba: "Mislim, da je bistveno, da fantom od 18. do 22. leta, ko so še študenti ter nimajo eksistenčnih težav in družin, omogočamo tekmovanje in jim hokej ne pomeni le hobi. Zares bi bilo škoda, če bi fantje pri 20 letih prenehali igrati hokej, ker nimajo možnosti kje igrati. Liga INL ali kakšna druga liga tem fantom ponuja priložnost, da naredijo korak naprej, in tisti, ki so ambiciozni, imajo možnost, da se izkažejo in odidejo v kak drug klub."