Sreda, 7. 9. 2016, 19.20
6 let, 6 mesecev
Dolgo v ozadju, zdaj prva vratarska izbira
Gašper Krošelj: Potreboval sem pravo tekmo, da sem dokazal, da zmorem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,50
1
Šele pri 28 letih je lani dobil prvo priložnost na velikem tekmovanju v članski reprezentanci, od takrat navduševal in z odprtimi rokami sprejel vratarsko številko ena. "Dolgo sem čakal, a zdaj so se sanje uresničile," nasmejano in samozavestno pravi hokejski vratar, s pomočjo katerega so risi v nekaj mesecih uresničili dva velika cilja.
Res dolga je bila ledena steza, ki je hokejskega čuvaja mreže Gašperja Krošlja peljala v člansko izbrano vrsto. Da se je lahko pridružil velikim risom na pomembnejšem tekmovanju, je drsal precej dlje kot večina reprezentančnih soigralcev. A zdaj je čakanje poplačano.
Nekoč sanje, zdaj resničnost
"Kar sem dolga leta le sanjal, se mi je uresničilo. Cilj je izpolnjen, veselje pa nepopisno," ne skriva sreče ob osvojitvi olimpijske vozovnice.
Aprila je na SP divizije I v Katovicah prišla prva nagrada – uvrstitev med svetovno elito hokeja –, pred dnevi na olimpijskem kvalifikacijskem turnirju v Minsku še druga – olimpijska vozovnica za Pjongčang leta 2018. K obema je vse bolj samozavestni Ljubljančan z izjemnimi obrambami prispeval velik delež. Ne čudi, da je bil zato ob vrnitvi v domovino eden od bolj obleganih članov slovenske hokejske falange.
"Kot bi še vedno sanjal," so bile prve besede otroka hokejske šole Slavije, čigar sanje so postale resničnost: "Kar sem dolga leta le sanjal, se mi je uresničilo. Prvič sem bil na takem turnirju, prvič na olimpijskih igrah. Cilj je izpolnjen, veselje pa nepopisno. Med nami je bila res prava kemija. Občutili smo jo že prvi dan priprav, ki so trajale le pet dni, a je bilo to dovolj, da smo se ujeli in da se nam je na koncu izšlo."
Olimpijske igre v Južni Koreji so si priigrali z zmagami nad Poljaki, Danci in za konec Belorusi. Čeprav je bilo proti domačinom, ki jih je s tribun podpirala glasna množica, vse prej kot lahko, je v srditem obračunu užival, saj ga takšne tekme še dodatno podžgejo.
"Najtežje je bilo zagotovo na koncu. Vodili smo z 2:0, poškodoval se je Aleš (Kranjc, op. a.), zapravili smo vodstvo ... Po loteriji pa smo le zmagali. Je pa, vsaj meni, lažje igrati, ko vem, da je tekma pomembna, in ta je bila."
Po Fincih je šlo le še navzgor
Med člani je na pomembnejši reprezentančni tekmi prvič med vratnicama stal lanskega maja na SP proti Fincem.
Krošelj je v slovenski vrsti zdaj nesporna vratarska številka ena. To je jasno pokazal selektor Nik Zupančič, ki je imel v Minsku tri vratarje, a na vseh treh tekmah med vratnici poslal 29-letnika.
A vrnimo se na začetek zgodbe o dolgi ledeni poti do članov. Visokorasli čuvaj mreže je za izbrano vrsto Slovenije na večjem tekmovanju prvič zaigral šele lanskega maja na svetovnem prvenstvu elite na Češkem, ko je priložnost dobil na obračunu s Finci in Danci.
Pred meseci nam je v pogovoru na temo o dolgem čakanju dejal, da "kdor čaka, dočaka (smeh, op. p.). Tako je pač bilo. Nikoli pa nisem odnehal, vedno sem se trudil in vztrajal."
"Super mi je, ko vidim, da mi trener zaupa. Zdaj se moram naprej dokazovati in obdržati ritem."
Danes dodaja: "Očitno sem res potreboval eno pravo uradno tekmo, da sem takrat v Ostravi proti Finski pokazal, da zmorem, in da so to videli. Od takrat je šla moja reprezentančna pot samo še navzgor. Super mi je, ko vidim, da mi trener zaupa. Zdaj se moram naprej dokazovati in obdržati ritem."
Dokazovanje sledi tudi na klubski ravni, na kateri Krošljev hokejski klub uradno še ni znan. Po lanski sezoni v ligi KHL se mu je Medveščak zahvalil za sodelovanje, v Minsk je tako odpotoval brez delodajalca, a ima po olimpijskih kvalifikacijah, kot pravi, na mizi že nekaj ponudb. Katero bo izbral, naj bi bilo znano še ta teden.
1