Z Anandom za naslov presenetljivo Gelfand

Gelfand je v finalu kandidatskih bojev premagal Rusa Aleksandra Griščuka, odločilna pa je bila šesta oziroma zadnja partija v klasičnem tempu, potem ko se je vseh pet prejšnjih končalo z remijem. Griščuk si je verjetno želel podaljška v pospešenih igrah, a se mu tokrat ni izšlo, potem ko je na takšen način v prejšnjih krogih že izločil velika favorita rojaka Vladimirja Kramnika in Armenca Levona Aronjana.

Gelfand se je do največjega uspeha kariere prebil z zmagami nad Azerbajdžancem Shakhriyarjem Mamedjarovom in Američanom Gato Kamskim, čeprav je bil proti slednjemu že na robu izpada. Na koncu je slavil še v velikem finalu in dokazal, da je pri skoraj 43. letih še vedno v šahovskem vrhu.

Gelfand je bil dolga leta med najboljšimi, a šah postaja vse bolj igra mlajših generacij, ki so odraščale ob računalnikih, izkušnje pa s starostjo vse bolj izgubljajo na veljavi. Zaradi tega je Gelfand v izenačeni konkurenci veljal kvečjemu za tihega favorita, sedaj pa se bo v dvoboju življenja spopadel za šahovsko žezlo s slovitim Anandom.

Igral za tri države

Gelfand se je rodil 24.6.1968 v takrat sovjetski Belorusiji, leta 1998 pa je emigriral v Izrael.

Pri sedemnajstih je bil sovjetski mladinski prvak, dve leti pozneje je osvojil evropski mladinski naslov, na svetovnem mladinskem prvenstvu pa je bil drugi. V karieri je osvojil nekaj deset turnirjev, med njimi tudi mnoge prestižne.

Na šahovskih olimpiadah je enkrat zastopal Sovjetsko zvezo, dvakrat Belorusijo in šestkrat Izrael. S sovjetsko ekipo je osvojil zlato (1990), z izraelsko pa ekipno in posamično srebro za odlične predstave na prvi deski (2008) ter ekipni bron (2010).

Ne glede na mnoge uspehe pa si je najbrž marsikateri šahovski ljubitelj želel, da bi se Anand soočil s kakšnim drugim nasprotnikom. Gelfand je na majski lestvici 16. igralec sveta, v zadnjih desetih letih je bil najvišje na šestem mestu (januar 2010, rating 2761 točk), polega tega pa sta z Indijcem, ki je le leto dni mljaši, že prava šahovska očaka.

Med prvimi stotimi šahisti je namreč le sedem takšnih, ki so bili rojeni v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Je pa res, da sta dva med prvo peterico (poleg vodilnega Ananda še Ukrajinec Vasilij Ivančuk na petem mestu). Gelfand medijsko tudi nikoli ni bil tako zanimiv kot Kramnik ali pa Bolgar Veselin Topalov, niti ni znan po dinamičnem šahovskem slogu, ki bi navduševal širše občinstvo.

Če bi igral Carlsen ...

Če mu bo morda uspelo premagati ''tigra iz Madrasa'', bo to vsekakor novo veliko presenečenje, še vedno pa bo nad njim visela senca norveškega genija Magnusa Carlsena, ki se je odpovedal kandidatskim dvobojem.

Za večino bi bil edini ''pravi'' dvoboj Anand – Carlsen, saj je Skandinavec z rezultati v zadnjem obdobju osupnil šahovski svet, tako pa tega obračuna najbrž nikoli ne bomo videli.