Velikokrat so na začetku v dvomih tudi starši

Za največjo prepoznavnost kajaka in kanuja v zadnjih letih skrbijo kajakaš Peter Kauzer, aktualna svetovna prvaka v dvojcu na divjih Luka Božič in Sašo Taljat ter kanuist Benjamin Savšek. Vsekakor pa ne gre zanemariti velikih uspehov Nejca Žnidarčiča, ki tekmuje v spustu na divjih vodah, lani pa sta v tej disciplini svetovna prvaka v dvojcu postala mlada Luka Žganjar in Peter Žnidaršič.

Otrok se motorično celostno razvije

Zanimanje vlada tudi med najmlajšimi, ki se želijo spopasti s prvimi brzicami in preživljati adrenalinske trenutke na kajakaških progah. Tako kot drugje se tudi pri tem športu otroke vključuje skozi igro. Nekako na splošno velja, da se otroci in mladostniki do štirinajstega leta ukvarjajo z vsemi disciplinami, pri petnajstih ali šestnajstih letih pa se počasi usmerijo v določeno disciplino.

Za nekaj osnovnih informacij smo prosili dolgoletnega trenerja Mateja Trampuža, ki je nekdaj treniral tudi našo zelo uspešno kajakašico Evo Terčelj. "Gre za zelo pester šport. Otrok se pri našem športu motorično celostno razvije, saj vključujemo tudi veliko drugih športov. V trening so vključene dejavnosti, kot so tek, smučarski tek, igre z žogo, poligoni v telovadnicah, plavanje, velik poudarek pa dajemo tudi gimnastiki, ki je zelo pomembna za motorični razvoj otroka. Zelo zanimivi so tudi treningi na vodi," nam je uvodoma povedal Trampuž, ki ne pozabi povedati, da se šport dogaja v naravi, kar je v današnjih časih zmeraj bolj cenjeno.

Pri nesrečah je šlo za ekstremizem ali neznanje

Kajak na divjih vodah je že od nekdaj znan kot adrenalinski šport, veliko je tistih, ki menijo, da gre za precej nevaren šport. Dejstvo je, da so se v preteklih letih dogajale nesreče s smrtnim izidom, vendar je šlo v večji meri za ekstremizem, neznanje oziroma precenjenost lastnih sposobnosti. Velikokrat so na začetku v dvomih tudi straši, vendar pozneje vidijo, da je šport varen. Včasih se še celo sami navdušijo nad tem športom.

V klubih se tega lotevajo sistematično in z veliko previdnosti. "Moram poudariti, da je naš šport zelo varen, sploh na začetku. Najlažje bi ga primerjal s smučarji skakalci. Tam otroci začnejo z manjšimi skakalnicami in z leti skačejo na vedno večjih. Pri nas je podobno. Začnejo na povsem mirni vodi, nato gredo na tekočo vodo in tako naprej. Ko enkrat otroci premagajo strah, je to za njih čisti užitek," je še povedal trener Kajak kanu kluba Ljubljana.

Nekdanji olimpijec presenečen

V zadnjih letih se pri nas zmeraj bolj razvija tudi kajak na mirnih vodah. Lažje ga je trenirati, saj tekmovalec ne potrebuje divje vode, prav tako pa so tudi nekoliko manjši stroški pri opremi, saj se čoln in veslo lahko uporablja veliko dlje kot pri kajaku in kanuju na divjih vodah.

Med drugimi za razvoj te discipline skrbi nekdanji olimpijec Jernej Župančič-Regent. "Do desetega leta jih pustimo pri miru, saj gre bolj za igro in bolj kot ne štejejo račke na vodi. Od desetega do štirinajstega leta se ukvarjajo z vsemi disciplinami, pri nas jim pravimo kar kombinatorci. Morda imajo v tem času nekoliko več divje vode, kar je zelo dobro za koordinacijo. Pri štirinajstih letih pa jih počasi že začnemo usmerjati. Zanimivo je, da se kar radi odločajo za kajak na mirnih vodah. Če otroka motiviraš in ga na začetku ne pošlješ na 20 kilometrov dolg trening, potem uživa v čolnu. Moram priznati, da me je to kar presenetilo," nam je zaupal Jernej.

Najprej otrok potrebuje le kratke hlače, majico in brisačo

Straši morajo v povprečju odšteti 40 evrov na mesec. Sprva otrok potrebuje le kratke hlače, majico in brisačo, preostalo opremo priskrbi klub (čoln, veslo, rešilni jopič, čelada …). Pozneje morajo opremo kupiti straši. Soliden rabljen čoln za slalom na divjih vodah je mogoče dobiti tudi že za 200 ali 300 evrov, medtem ko vrhunski čoln iz najboljših materialov stane do dva tisoč evrov. Pri kajaku na mirnih vodah je mogoče nov čoln dobiti že za manj kot tisoč evrov.