Janja Garnbret
Petek, 16. 5. 2025, 15.15
23 ur, 54 minut
Intervju s selektorem slovenske reprezentance v športnem plezanju
Selektor Gorazd Hren opozarja na odprta vprašanja glede olimpijske novosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,14
"Ob vpeljavi treh ločenih olimpijskih disciplin – hitrosti, balvanov in težavnosti – se odpira vprašanje kvot, ki me skrbi. Kakšna bo kvota tekmovalcev na državo? Trenutno še ne vemo, ali bo vsaka država lahko imela po dva predstavnika na disciplino, kot je bilo to v Tokiu in Parizu, ali bomo omejeni zgolj na enega," v intervjuju za Sportal opozarja selektor Gorazd Hren.
"Ob vpeljavi treh ločenih olimpijskih disciplin – hitrostnega, balvanskega in težavnostnega plezanja – se odpira pomembno vprašanje, ki me skrbi. Gre za vprašanje: kakšna bo kvota tekmovalcev na državo? Trenutno še ne vemo, ali bo vsaka država lahko imela po dva predstavnika na disciplino, kot je bilo to v Tokiu in Parizu, ali bomo omejeni zgolj na enega," opozarja selektor slovenskih plezalcev Gorazd Hren. V intervjuju za Sportal je spregovoril tudi o pomenu Janje Garnbret za slovensko reprezentanco, novih prizoriščih tekem svetovnega pokala in problematiki RED-S.
Na novem prizorišču v mestu Curitiba v Braziliji se danes nadaljuje sezona svetovnega pokala v športnem plezanju. Na balvanski preizkušnji bodo nastopili trije Slovenci, Anže Peharc, Katja Debevec in Lucija Tarkuš. Z njimi je tudi selektor slovenske reprezentance Gorazd Hren, s katerim smo se pogovarjali o aktualni sezoni, ki bo minila v znamenju omejenih nastopov Janje Garnbret (dvakratna olimpijska prvakinja bo nastopila samo na tekmi v Innsbrucku in Kopru ter na svetovnem prvenstvu v Koreji), o dodatnem kompletu medalj za plezalce na prihodnjih olimpijskih igrah v Los Angelesu, ki plezalcem prinaša nove priložnosti, žal pa tudi precej neznank, in še marsičem.
INTERVJU: Gorazd Hren
Janja Garnbret bo letos nastopila samo na dveh tekmah svetovnega pokala in svetovnem prvenstvu. Kako se njena odsotnost odraža na preostalih tekmovalcih? Čutijo to kot priložnost ali breme?
Ne bi rekel, da je to breme, saj vsak svoj nastop doživlja zelo individualno, je pa njena odsotnost zagotovo dodatna motivacija – 'push' – za preostale, da stopijo korak naprej. Seveda je za trenerski štab z vidika uspešnosti nekoliko lažje, ko je Janja zraven. Njena prisotnost je skorajda garancija za dober rezultat, poleg tega pa ogromno prispeva k prepoznavnosti in ugledu slovenske reprezentance. Sam bi si seveda želel, da bi Janja večkrat prišla tudi na naše skupne treninge. Verjamem, da bi s svojo energijo in standardi še dodatno potisnila dekleta naprej in jim pokazala, kako visoko je mogoče poseči.
Janjo Garnbret bomo letos videli le na dveh tekmah svetovnega pokala – konec junija v Innsbrucku in v začetku septembra v Kopru – in na svetovnem prvenstvu konec septembra v Koreji.
Jo povabite na treninge?
Janja je vedno povabljena na vse reprezentančne treninge, tako kot vsi preostali, vendar ima svoj program, z Romanom (Krajnikom, op. a.) sta veliko odstotna, še posebej letos, ko imata sezono bolj na off. Seveda pa si želim, da bi nas večkrat obiskala.
Aprila je Mednarodna zveza za športno plezanje sporočila, da bodo na prihodnjih olimpijskih igrah v Los Angelesu 2028 na sporedu tri plezalne discipline, kar pomeni, da bodo specialisti za posamične discipline imeli več priložnosti, da se pokažejo v svojem 'okolju' in ne silijo s treningi v disciplini, ki jim ne leži. Kakšen je bil odziv med slovenskimi plezalci in plezalkami?
Na splošno je bil odziv pozitiven – vsi so si oddahnili. Zdaj se lahko tekmovalci spet osredotočijo na to, v čemer so najboljši, tako kot pred uvedbo kombinacije balvanov in težavnosti na olimpijskih igrah v Tokiu. Ne gre za to, da bi eno od disciplin sovražili – a večina je specialistov za eno zvrst in je bila z uvedbo kombinacije nekako prisiljena, da se preizkuša tudi v drugi.
Mia Krampl
Nekateri naši plezalci in plezalke, na primer Luka Potočar, Vita Lukan in Mia Krampl, so že pred olimpijskim formatom nastopali v obeh disciplinah, a večinoma le na začetku sezone, ko se je to dobro ujemalo s trenažnim ciklom. Ko je prišla na vrsto težavnost, so svoj fokus takoj preusmerili tja.
V zadnjih letih se je stil balvanskega plezanja precej spremenil – v ospredju so dinamični, koordinacijski gibi in gladki grifi, kar zahteva visoko stopnjo specializacije. Če nisi balvanski specialist, postane vse skupaj zelo zahtevno in energetsko potratno. Zdaj se bo nekaterim tem težavam mogoče uspelo izogniti.
Seveda pa imamo tudi v naši reprezentanci izjeme. Jennifer Buckley je odlična v obeh disciplinah in bi bila močna kandidatka tudi za kombinacijo. Tudi Sara Čopar kaže kakovost v obeh disciplinah, a je jasno izrazila željo, da se želi bolj posvetiti težavnosti.
V splošnem se kaže trend, da so se starejši tekmovalci že specializirali, medtem ko mlajši še trenirajo oboje. Večina sicer že ve, v katero smer se nagiba, a dokončnih odločitev še ni.
Jennifer Buckley je ena najbolj obetavnih slovenskih plezalk. Na uvodni balvanski tekmi je bila z desetim mestom najvišje uvrščena Slovenka.
Se pa ob vpeljavi treh ločenih olimpijskih disciplin – hitrosti, balvanov in težavnosti – odpira vprašanje kvot, ki me skrbi. Kakšna bo kvota tekmovalcev na državo? Trenutno še ne vemo, ali bo vsaka država lahko imela po dva predstavnika na disciplino, kot je bilo to v Tokiu in Parizu, ali bomo omejeni zgolj na enega.
Na olimpijskih igrah v Los Angelesu bo za plezanje predvidoma na voljo 76 mest. Če to razdelimo med tri discipline, to pomeni približno 14 fantov in 14 deklet v hitrosti ter po 12 v balvanih in težavnosti. Ko odštejemo še mesta za kontinentalne prvake, gostitelja ter mesto po izboru tripartitne komisije, hitro pridemo do možnosti, da bo vsaka država imela le eno mesto v posamezni disciplini.
Če se to res zgodi – za zdaj le špekuliram in srčno upam, da se motim – bi bilo to za naša dekleta zelo neugodno, saj je jasno, da bi edino kvoto zapolnila Janja, preostale pa bi ostale brez olimpijskega nastopa.
Janja Garnbret je v zadnjem intervjuju za Sportal opozorila, da jo moti umik tradicionalnih prizorišč s programa IFSC (Mednarodne zveze za športno plezanje, op. a.), kot sta Villars in Meiringen, namesto tega pa se uvajajo nova, na precej eksotičnih delih sveta, kot sta Bali in zdaj Brazilija, ki na prvi pogled nimata veliko skupnega s športnim plezanjem. Vaše mnenje?
Priznam, da sem bil sprva tudi sam precej skeptičen glede tekme na Baliju. Vem, kako zahtevne so tam razmere – visoka vročina, izjemna vlaga, nevihte skoraj vsak dan. Sprva se mi je vse skupaj zdelo nekoliko prisiljeno. Ampak zdaj, ko so tekmo dejansko uspešno izpeljali, razumem, zakaj so bili vsi navdušeni – morje, eksotika, nekaj povsem novega.
Luka Potočar, ki je v Wujiangu navdušil s šestim mestom, je na Baliju osvojil 28. mesto.
Kljub temu pa me vse bolj moti prisiljena globalizacija, ki jo forsira IFSC. Kot da mora biti plezanje prisotno povsod in da morajo vse države sodelovati. Ampak roko na srce – v katerem športu res sodelujejo vse države? Redki so. Povsod dominirajo določeni narodi, drugi pa pač niso zraven.
Pri nas pa silimo v globalizacijo in prepoznavnost do te mere, da morda že malo pretiravamo, in bo to škodovalo športu, da ne bo več to, kar je bilo. Že zdaj se ogromno prilagajamo televiziji – novo točkovanje v balvanih, zgoščeni formati, – vse zato, da bo bolj razumljivo širši javnosti.
Raje bi videl, da se ta razvoj malo umiri in da se več vlaga v kakovost. Če izpostavim samo tekmo v Salt Lake Cityju v ZDA. Prizorišče tam enostavno ne dosega nivoja, ki ga zdaj pričakujemo, in ni primerljivo z Meiringenom, ki pa so ga žal umaknili s koledarja.
Moti me tudi to, da pred olimpijskimi igrami plezalci izberejo le nekaj tekem, ki se jih udeležijo, svetovni pokal pa posledično izgublja pomen. Sam si želim, da bi imel večjo težo, da bi imeli čim večkrat na isti tekmi zbrane vse najboljše, da bi bile tudi tekme svetovnega pokala del kvalifikacij za olimpijske igre.
Kako je z denarnim skladom?
Nagradni sklad ostaja podoben kot lani (pri osnovnem nivoju 3.690 evrov za zmago, denarna nagrada pripada prvim osmim, pri premium nivoju, kot bo letos na tekmah v Madridu, Pragi in Bernu, zmagovalec dobi šest tisočakov), so pa pri IFSC obljubili, da se bo to končno začelo spreminjati. Ravno na to sem jih tudi sam opozoril – saj ni čudno, da se tekmovalci raje odločajo za nastope na "master" tekmah, kjer lahko nekaj zaslužijo, kot pa za tekme svetovnega pokala, kjer je vložek ogromen, nagrada pa majhna.
Do letos je veljalo celo nenavadno pravilo, da tudi če je organizator želel povečati nagradni sklad, to ni bilo možno. No, od letos je k sreči drugače. Organizator lahko poveča višino nagrade, prihodnje leto pa naj bi uradno zvišali tudi nagradni sklad.
Bili ste na prvih dveh tekmah, zdaj ste v Braziliji. Na prvi pogled, kako zdravo se vam je zdelo plezalno okolje letos? Ciljam na problematiko RED-S (relativni energijski primanjkljaj v športu oz. stanje podhranjenosti, pri katerem telesu ne priskrbiš dovolj energije za vzdrževanje telesnih funkcij).
Glede na meritve indeksa telesne mase (BMI), ki smo jih letos opravili v reprezentanci, lahko rečem, da so naši tekmovalci v dobrem stanju. Vsi so v zdravem območju in pri nikomer ne zaznavam večjih težav. Je pa drugače pri tujcih – nekaj jih deluje zelo suhih, in to ni nedolžno. Lahko dajejo napačen vtis, da si z zmanjšanim vnosom hrane in nižjo telesno težo uspešnejši v plezanju, kar je zelo nevarno sporočilo.
Seveda je jasno, da je plezanje povezano s telesno težo – tega ne moremo ignorirati. Vendar sem prepričan, da tisti, ki pri tem pretirava, dolgoročno ne bo mogel zdržati, ne fizično ne psihično, in to zagotovo ne bo dobro za njegovo zdravje.
Zato tudi pred vsako tekmo izvajamo meritve BMI – to je vsaj osnovna oblika ozaveščanja. A iskreno, dokler ne bo jasnih sankcij za tiste, ki prestopajo mejo, vse to ostaja bolj ali manj simbolna gesta. Če želimo spremembe, mora biti sistem bolj odločen in dosleden.
Je prišlo do kakšnih sprememb v reprezentanci? Ali Jernej Kruder še trenira z reprezentanco?
Na izbornih treningih je povedal, da ni pripravljen tvegati toliko – boji se, da bi vložil ogromno časa in energije, na koncu pa morda sploh ne bi bil izbran za tekme. Kljub temu si še želi priti na kakšen trening, tako da ni dokončno zaprl vrat reprezentanci. Je pa reprezentančno kariero zaključil Zan Lovenjak Sudar.
Kaj pa Lučka Rakovec?
Lučka trenira, vendar po bolezni še ni čisto pripravljena za tekmovanja.
Kdaj se vam izteče selektorski mandat? Boste kandidirali za še en cikel?
Mandat se mi izteče konec tega leta, potem pa bomo videli. Najprej se moramo pogovoriti, potem pa se bom odločil. Me pa to delo še vedno veseli, še vedno rad delam z reprezentanti.
Pred nami je nova balvanska preizkušnja v Braziliji, kako ste zadovoljni z izkupičkom mini azijske turneje na začetku sezone?
Če začnem z balvani v Keqiauju na Kitajskem končni rezultat ni bil čisto tak, ko smo želeli. Po kvalifikacijah je dobro kazalo, v polfinalu pa se ni izšlo. Tukaj ciljam na Anžeta Peharca, ki je bil na primerjalnih tekmah letos res zelo dober. Polfinale (16. mesto) ni bil odraz njegove pripravljenosti, ampak kot sem dejal že na novinarski konferenci, je tisto, kar smo pokazali na pripravah, zdaj treba pokazati še na tekmah. Ne glede na to, da rezultat ni bil ravno tisto, kar smo si želeli, vseeno verjamem, da lahko od Peharca pričakujemo marsikaj.
Anže Peharc je sezono začel s 16. mestom v balvanih, a selektor Hren verjame, da je zmožen precej več.
Pri dekletih bi si seveda želel uvrstitve v finale, nisem pa bil razočaran, saj so se kar štiri uvrstile tik pod črto najboljših osem. Začetek ni vrhunski, ni pa niti slab (Jennifer Buckley deseto mesto, Katja Debevec 11. in Sara Čopar 22. mesto).
Kar zadeva težavnost pa je tako, kot sem napovedoval. Gremo v pravo smer, nismo pa še tam, vsaj tako sem opazil na treningih. Še vedno se dogajajo napake, ni konstantnosti. Kar zadeva tekmo na Baliju, sta se dve uvrstili v finale (Mia Krampl je tekmo končala na sedmem, Rosa Rekar pa na osmem mestu), se je pa tam izkazalo, da moramo nekaj še dodati. Nekaj časa še imamo, glavni cilj sezone (svetovno prvenstvo v Koreji, op. a.) je šele septembra.
Preberite še:
