Pohvali se lahko z nazivom prva Slovenka, a se tu ne namerava ustaviti

Golf je pred leti veljal za šport premožnejših ljudi, a se to po besedah najboljše slovenske golfistke Katje Pogačar spreminja. Vse skupaj postaja dostopnejše. Na turnirju evropske serije v Maroku je letos premaknila mejnik slovenskega golfa. Zasedla je izvrstno osmo mesto, kar je največji uspeh Slovenije v golfu. Letos je vstopila med profesionalke, potem ko je končala študij v Ohiu v ZDA. Tam je doživela marsikaj, tudi teroristični napad. Na svoji koži je izkusila že veliko, v prihodnosti pa si želi doživeti lepe izkušnje v svetu golfa. Njen cilj so olimpijske igre v Tokiu 2020 in vstop med golfsko elito.

Zakaj prav golf?
Pri golfu mi je všeč, ker je nekontakten šport in naj ne bi bilo nobenih poškodb, čeprav to ni res (smeh, op. a.). Oče je najprej vpeljal v ta šport mojega brata. Sama sem bila takrat stara tri leta. Prav zaradi družine sem začela igrati golf. Pri petih je bilo prvič. A mi sprva ni bil všeč. Trenirala sem še rokomet, gimnastiko, igrala klavir. Ko sem pri 12 letih prišla v reprezentanco in začela z Urošem delati resneje, se mi je odprlo. Vse skupaj mi je postalo bolj zabavno. Začela sem tekmovati, napredek je bil viden iz dneva v dan.

"Pri rokometu mi je sotekmovalka poškodovala prst. Zamerilo se mi je. Golf mi je bil takrat že v redu." Foto: Vid Ponikvar Kdo vas je potem navdušil? Oče?
To je na neki način zanimivo. Nenehno sem mislila, da nas je naša teta, ki se je vrnila v Slovenijo iz Nemčije. A je bil v bistvu oče tisti, ki je bil vseskozi zelo navdušen za ta šport. Vsi so me spraševali, zakaj ta šport. Drugačen moraš biti, da lahko izstopaš.

Kaj vas je potem povsem potegnilo v golfske vode, da niste odšli denimo v rokometne ali gimnastične?
Pri rokometu mi je sotekmovalka poškodovala prst. Zamerilo se mi je. Golf mi je bil takrat že v redu. Palice zaradi poškodbe nisem mogla prijeti, zato se mi je zamerilo in sem se odločila za golf. Ampak sem imela nato čez pet let prvo poškodbo tudi pri golfu (smeh, op. a.)

V preteklosti je golf veljal za šport premožnejših ljudi. Ali je bilo res tako?
Takrat je bilo tako. Mi smo igrali s starimi čevlji, starimi kapami. Bili smo pravi "reveži" na igrišču. Ko sem se pogovarjala z ljudmi, ki niso v golfu, so govorili, vi imate verjetno veliko denarja. Meni je zveza plačala. Moj oče je delal kot ranger in sem lahko igrala brezplačno. Po ovinkih smo šli.

"Kot amater ne moreš namreč nič zaslužiti. Zato sem šla med profesionalke." Foto: Vid Ponikvar Ali še vedno velja za šport premožnejših?
Če bi primerjala s smučanjem, je tam tudi draga oprema. In če želi celotna družina smučati, ni poceni. Ampak Slovenci vsi smučamo. Ne vem, zakaj ne bi kot Avstrijci, ki smučajo in igrajo golf (smeh, op. a.), tudi Slovenci igrali golf. Pri golfu so se cene spremenile. Igrišča so dostopnejša. Nekoč je res veljal za šport bogatih, zdaj je dostopen tudi za druge.

Profesionalno ukvarjanje z golfom zahteva veliko denarja. Imate pomoč, da se lahko sploh greste tovrsten profesionalizem?
Trenutno mi Mizuno da palice in torbo, obleke naj bi zdaj dobila od Ralpha Laurena. Cubo golf mi malenkostno pomaga. Tu lahko treniram. Royal na Bledu mi je ponudil častno članstvo, da lahko treniram brezplačno. Za trening imam vse pokrito, tudi za fitnes in trenerja Uroša Gregoriča. Nato pa pridejo na vrsto potovanja. Ta del pade na družino in prijatelje. Sponzorske pomoči še ni.

Tudi zaradi tega sem se dokaj hitro odločila, da grem med profesionalce, ker si lahko v tem svetu pokriješ stroške. V Švici nisem igrala top in sem si pokrila stroške bivanja. Potem se ti lahko poklopi, kot se mi je v Maroku. Dobro sem igrala in tam potem nekaj več zaslužila. Kot amater ne moreš namreč nič zaslužiti.

Sportal Mladenič, ki vam ne bo postregel z negativnim odgovorom #intervju

"Pisala mi je trenerka in sem se odločila za Ohio State. V Sloveniji je težko s športom in študijem." Foto: Vid Ponikvar Kaj je sploh pogoj, da prideš med profesionalke?
Da nisi več na univerzi. V ZDA sem imela vsa štiri leta vse pokrito. Breme je v tistem času padlo z ramen družine. Poskrbljeno je bilo za študij in treninge. Tako smo lahko privarčevali za zdajšnja leta. Maja letos sem študij zaključila, nato pa šla takoj med profesionalke. Prijavnine so višje kot na amaterskih turnirjih. Prav tako moraš biti član PGA, da dobiš kartico in lahko igraš kje po svetu tudi zastonj.

Kako, da ste se odločili za študij v ZDA? Sodeč po kapici, verjetno na Ohio State.
Res je. To ni bilo naključje. V drugem letniku sem se začela resno pripravljati za odhod. Morala sem imeti dobre ocene, dobre rezultate na mednarodnih turnirjih. Pisala mi je trenerka in sem se odločila za Ohio State. V Sloveniji je težko s športom in študijem. Ko sem rekla, da grem v Ohio, sem vedela, da je tam zima. Iz vidika golfa bi sprva marsikdo pomislil, da to ni dobra odločitev, a smo igrali dovolj golfa. Če ne bi bila tako zagrizena študentka, imela sem Zoisovo štipendijo, bi lahko več trenirala. Zlasti, če bi bila v južnem delu ZDA. A smo veliko potovali, turnirjev nisem nič izpustila. Rešitev je bila.

Kje ste torej trenirali pozimi?
Veliko smo potovali na Florido. To je vse plačala šola. Imeli smo pa tudi milijon evrov vredno dvorano, v kateri smo lahko igrali golf. Vse je bilo ogrevano. Veliko privilegijev smo imeli.

"Po enem dnevu sem videla, da bo skrbela zame kot za svojo hčerko. To se mi je zdelo zelo pomembno, saj sem slišala raznorazne zgodbe od drugih, kako so jih izkoriščali." Foto: Vid Ponikvar Zakaj potem Ohio?
Zaradi trenerke. Spoznala sem jo v Sloveniji. Če te hočejo, potem univerza poskrbi, da te bo vzela. Imela sem stoodstotno štipendijo, za kaj drugega nismo imeli denarja. Štiri trenerke so se zanimale zame. Leta 2012 je bil turnir na Dinersu in bila je tu. Spoznala je družino. Peljali smo jo celo domov. Po enem dnevu sem videla, da bo skrbela zame kot za svojo hčerko. To se mi je zdelo zelo pomembno, saj sem slišala raznorazne zgodbe od drugih, kako so jih izkoriščali. Igrali so poškodovani, vzeti so morale tablete. S trenerko sva še vedno v stiku.

Ali je bil kdo od Slovencev tam?
Teniški igralec Blaž Rola je bil pred menoj na tej univerzi. Ravno zaključil je, ko sem prišla. Blaž je bil, vsaj mislim, leto prej prvak NCAA. Imela vem velike čevlje. Ni boljšega kot zmagati NCAA. In zdaj sem prišla še ena iz Slovenije ter povrhu vsega igrala še golf. Tam na ta šport drugače gledajo. Tam si bog med starejšimi, premožnejšimi sloji. Še vedno pa so največji bogovi ameriški nogometaši.

Sportal "Seveda ima vsak pravico komentirati, nima pa pravice obsojati" #video

Ali ste si kakšne tekme lige NHL ali NBA, na katerih sta igrala naša Anže Kopitar in Goran Dragić, ogledali v živo?
Na žalost nisem nič gledala. Sem pa prišla enkrat v picerijo in so me vprašali, od kod sem. Takoj je izrekel ime Goran Dragić. In to s pravo izgovorjavo, ne z ameriškim naglasom. Mislim, da smo bili takrat v Kaliforniji. Presenečena sem bila, da je sploh vedel, da Slovenija obstaja. In bil je Američan. Tako da se vidi, kakšno veljavo ima v ligi NBA.

"Sem pa prišla enkrat v picerijo in so me vprašali, od kod sem. Takoj je izrekel ime Goran Dragić. In to s pravo izgovorjavo, ne z ameriškim naglasom." Foto: Vid Ponikvar Verjetno imajo težave z vašim priimkom?
Imajo (smeh, op. a.). Po telefonu sem velikokrat rekla kar Pogakar, ker bi jih s Pogačar zmedla.

Kaj ste sploh študirali?
Matematiko in biologijo.

Torej ste povezali golf s študijem. Če se malce pošaliva, ste torej matematiko vzeli, da boste vse kote preučevali, biologijo pa zato, da boste vedeli, kakšna travnata podlaga je pred vami.
(Smeh, op. a.) V golfu tega nisem uporabljala. Sicer sem hotela študirati medicino, vendar študij predolgo traja in po štirih letih nimaš nič narejeno. Potem sem hotela biologijo, vendar moraš laboratorijske vaje nadomeščati. Ker sem veliko manjkala, bi težko vse nadomestila. Nato sem se odločila za to smer.

Kakšno je življenje študenta na univerzi?
Za študenta športnika je kruto, za preostale študente je zelo dobro.

Kaj to pomeni?
Nenehno zabave, pitje.

"Sicer sem hotela študirati medicino, vendar študij predolgo traja in po štirih letih nimaš nič narejeno. Potem sem hotela biologijo, vendar moraš laboratorijske vaje nadomeščati. Ker sem veliko manjkala, bi težko vse nadomestila. Nato sem se odločila za to smer." Foto: Vid Ponikvar Je torej tako, kot je videti v filmih?
Povsem enako. Nisem mogla verjeti, da je res tako. Osem punc si je delilo dnevno sobo in spalnico. Jaz sem imela cimro in je prav tako igrala golf. Njen fant je šel na vojaški trening. Brez elektronike so bili šest mesecev. Vse, kar je lahko naredila, je bilo to, da je napisala pismo. Nato smo kot v filmih čakali njegovo pismo. Zabave so posebne zgodbe. Mi smo nenehno potovali, zato časa za zabave ni bilo. Več kot 40 ur na teden smo delali. Po štirih letih sem bila tako utrujena, da dva meseca nisem hotela slišati, kaj pomeni priti točno. Ko sem se spočila, je bilo spet vse normalno.

Potem je veliko žurov?
Ja, je. Če si navaden študent, veliko žurajo. Tisti, ki delajo, imajo službo.

Torej so tudi bratovščine?
Tako kot v filmih. Novinci, ki želijo priti notri, morajo veliko delati.

"Potem so drugi ekstremi, da so se eno ulico naprej ponoči streljali, jaz sem šla pa zjutraj ob 5.30 na fitnes. Ponoči ne smeš iti sam." Foto: Vid Ponikvar Vi se niste včlanili?
Kot športnik se ne smeš, vendar jih poznam veliko, ki so se. To je zanje zelo pomembna socialna stvar. Da lahko dobiš službo. Če nisi premožnejši in moraš odplačevati posojilo za študij, potem moraš zagotovo vstopiti v bratovščino. Sploh nisem vedela, da je bila naša šola ena najbolj žurerskih. Potem so drugi ekstremi, da so se eno ulico naprej ponoči streljali, jaz sem šla pa zjutraj ob 5.30 na fitnes. Ponoči ne smeš iti sam. Enkrat smo imeli oglede novink – torej te, ki jih trenerke želijo imeti. Takrat se jim razkaže celoten kampus. Me, ki smo že na univerzi, bi jih morale podučiti. Spomnim se, da smo jih peljale, po celotni ulici levo in desno pa same zabave. Kako veš, da je v ZDA žurka? Po tleh so pločevinke in rdeči kozarci. Imajo pa zanimiv način, da brezdomci vse to poberejo in zaslužijo s tem. Čez tri dni je vse počiščeno. Naslednje jutro pa natančno vidiš, kje je bila zabava. Takrat smo se vozile in so bili tudi starši poleg. Tisti, ki je vozila, je bilo tako nerodno (smeh, op. a.).

Sportal Gloria Kotnik: Človek na neki točki pregori. Tudi roboti se pokvarijo.

Središče mesta je bilo blizu?
Povsem zraven je bilo. Tri leta sem živela povsem blizu. Eno ulico naprej je bila afroameriška četrt. Če si belo dekle, ni bilo pametno hoditi tam. Prvi dan sem skoraj zašla tja. Še dobro, da je bilo svetlo. Na verandah so sedeli in me gledali. Malce strašno je bilo.

"Tretji letnik je bil zame zelo težak. Veliko šole je bilo. Preveč. Po četrtem letniku sem spet začela dobro igrati." Foto: Vid Ponikvar Kaj pa vaši starši? Ali jih je bilo kaj strah glede središča mesta?
Tega nisem doma nikdar povedala. Velikokrat smo dobili informacijo o ugrabitvi otrok, streljanju. Na naši šoli je bil denimo teroristični napad. Človek se je z avtom zabil v gručo ljudi in nato iz njega prišel z nožem. K sreči so bili ravno tam policisti in so ga takoj ustrelili. Deset minut pred tem se je namreč sprožil požarni alarm in so policisti prišli zaradi tega. Po tistem smo imeli videe, kako se braniti v primeru napada.

Kaj so rekli starši, ko so slišali za ta napad?
Takoj sem jih pomirila, da je vse v redu. Velika težava je, ker v ZDA takoj lahko dobiš pištolo.

Ali ste med študijem razmišljali, da boste po študiju zaplavali v te vode, ki ste jih študirali, ali je bil golf prva izbira?
Tretji letnik je bil zame zelo težak. Veliko šole je bilo. Preveč. En semester sem imela težavo. Takrat sem mislila, da mi ne bo nikjer uspelo. Tudi v golfu mi ni šlo nič. Govorila sem si, da moram najti prakso. Razmišljala sem že, da bi se včlanila v dekliščino. Po četrtem letniku sem spet začela dobro igrati. Veliko sem razmišljala, kaj naj naredim. Ali naj vržem puško v koruzo ali ne. Vendar bi zelo obžalovala. Do konca življenja. Tudi če dam zadnje prihranke za golf, jih bom dala. Od takrat naprej mi je bilo zelo lepo.

"LPGA (profesionalno žensko združenje, op. a.) je nekaj najboljšega, in to mi je cilj. Zelo dobro skrbijo zate, nenehno si na TV, veliko turnirjev je." Foto: Vid Ponikvar Se da na evropskem touru, kjer zdaj tekmujete, dovolj prihraniti?
Če imaš dobre sponzorje in si top, se da. Ni tako dobre konkurence in nenehno moraš dobro igrati. Veliko potuješ, a ne v Evropi. Greš v Indijo, Kitajsko, Dubaj, celoten februar, marec si v Avstraliji. Igrajo pa večinoma Evropejci. Trenutno sem med top 80 do 100. LPGA (profesionalno žensko združenje, op. a.) je nekaj najboljšega, in to mi je cilj. Zelo dobro skrbijo zate, nenehno si na TV, veliko turnirjev je.

Evropski je drugi rang na svetu?
Samo ameriški tour je višja stopnica.

Kje morate narediti, da pridete tja?
Uvrstiti se med najboljših pet v evropskem touru, da te povabijo.

Koliko najdlje udarite žogico?
Pred enim letom je bilo 200, zdaj sem pri 220 metrih, a je še veliko rezerve. Smer mi je pomembnejša od dolžine. Mislim, da je moje povprečje okoli 220 metrov, najdlje pa sem morda na turnirju udarila 230 metrov.

"Pred enim letom je bilo 200, zdaj sem pri 220 metrih, a je še veliko rezerve. Smer mi je pomembnejša od dolžine." Foto: Vid Ponikvar Koliko udarijo moški?
Na touru tudi čez 300 metrov.

Kako je biti prva Slovenka, ki ji je v evropskem touru uspel takšen met?
Zame to ni nič drugačnega, ker se imam za drugačno. Sem sicer zelo ponosna. S tem sem pokazala drugim, da je to možno.

V ZDA imamo tudi prvo Slovenko, ki je prva dama. Ali so na univerzi kaj govorili o Melanii?
Vedno sem rekla brez komentarja. Želela bi si, da bi bila primernejša predstavnica Slovenije. Veliko ljudi je pa prav zaradi nje poznalo Slovenijo. Sicer o politiki ne želim imeti nobenega mnenja, zlasti ne trenutno.

Kaj vam torej manjka, da bi prišli na ameriški tour?
Konstantnost. Delam na novem patanju in kratki igri. Prej sem bila boljša v tem, ker sem veliko vlagala v to. Zdaj v vse, tudi v dolgo igro. V ZDA sem štiri leta veliko delala na dolgi igri, kar se zelo pozna. Zdaj sem že tam, da bi lahko prišla notri. Dobiti moram izkušnje, udobno se počutiti v dobrih igrah. Dve možnosti sta, da prideš. Prek kvalifikacij ali pa si tako dober na lestvici, da greš tja. Golfu posvetim 40 ur na teden. Zdaj imam čas, da lahko izpopolnim svojo igro. Vidim pot navzgor.

"Sanje so zelo velike, a rada ostajam realna. Nebo je meja. Otipljive so olimpijske igre. Te imajo za Slovenijo veliko veljavo. Tudi zame. Rada branim slovenske barve. To mi je v velik ponos. Nato je cilj LPGA. Rada bi igrala na majorjih." Foto: Vid Ponikvar Cilji?
Sanje so zelo velike, a rada ostajam realna. Nebo je meja. Otipljive so olimpijske igre. Te imajo za Slovenijo veliko veljavo. Tudi zame. Rada branim slovenske barve. To mi je v velik ponos. Nato je cilj LPGA. Rada bi igrala na majorjih.

Kaj je pogoj za olimpijske igre?
60 igralk je, ki jih izberejo na podlagi lestvice zaslužkov. Več kot štiri iz ene države ne morejo nastopiti. Če bi bila na lestvici okoli 150. mesta, bi imela možnosti. Trenutno sem 600. Zdaj se je šele v bistvu začelo merjenje, kar je ravno prav zame.