Pats in Giants še pomnijo SB XLII

New York Giants so se pred štirimi leti v končnico uvrstili kot "wild card", torej niso uspeli zmagati niti lastne divizije. New England Patriots so v rednem delu dobili vseh 16 tekem in nato polfinale in finale konference. Giants in Patriots so se tisto sezono srečali že v rednem delu, ko so z 38:35 zmagali Pats.

Zmaga New Yorka na Super Bowlu XLII v Glendalu v Arizoni zato velja za eno največjih športnih presenečenj v zgodovini. Giants so postali prvi "wild card" iz konference NFC, ki so osvojili Super Bowl. Za New York je bila to tretja zmaga na največji ameriški tekmi. Za njihovega glavnega trenerja Toma Coughlina njegova druga, saj je v šampionski sezoni 1991 v ekipi delal kot pomočnik trenerja. Z 255 jardi, dvema "touchdownoma" in eno prestreženo podajo je bil za MVP-ja Super Bowla izbran podajalec Giantsov, Eli Manning.

Giants so v zadnji četrtini dosegli dva "touchdowna". Odločilnega je vsega 35 sekund do konca do Plaxica Burresa podal Manning. Šlo je za zaključek napada dolgega 83 jardov, v katerem jim je kar trikrat uspelo rešiti tretji poizkus, z nekaj ujetimi žogami pa se je izkazal tudi rezervni lovilec David Tyree. Ključ za uspeh New Yorka je bil v neprestanem pritiskanju na podajalca New Englanda, Toma Bradyja. Justin Tuck je srečanje končal z dvema "sackoma", šestimi "tackli" in eno izsiljeno izgubljeno žogo. Brady se je na Super Bowlu XLII na zadnji plati znašel kar petkrat.

To bo recept za zmago New Yorka tudi to nedeljo. A čeprav Giants na letošnji Super Bowl prihajajo na podobno neverjeten način kot pred štiri leti, ne veljajo za avtsajderja. Možnosti so 50:50. Bradyja in soigralce bo gnalo maščevanje, večina Manningovih kolegov pa želja, da bi tudi oni premagali velikega Brady in trenerskega veleuma Billa Belichicka – iz tiste ekipe izpred štirih let je namreč ostalo le še 15 fantov. "Takšne priložnosti ne pridejo pogosto," svoje igralce pred Super Bowlom opominja Tom Coughlin.