Sreda, 28. 2. 2018, 15.52
6 let, 1 mesec
Karate dobil olimpijski zagon: vsi si želijo v Tokio, tudi Slovenci, seveda
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,71
1
V soboto bo v dvorani Tri Lilije v Laškem mednarodni turnir v karateju Slovenia Open 2018. Ta sicer ni več del močne svetovne serije, kot je bil pred leti, a je za slovenske karateistke in karateiste vendarle pomemben, saj bo ena od izbirnih tekem za uvrstitev v reprezentanco.
Karate je od lani olimpijski šport, Tokio 2020 pa je postal glavni cilj bork in borcev v športnem karateju iz vsega sveta. Tudi v Karate zvezi Slovenije (KZS) in v Olimpijskem komiteju Slovenije (OKS) si želijo, da bi čez dve leti na največjem športnem dogodku na svetu slovenske barve branili tudi karateisti.
"Odkar je karate postal olimpijski šport, je stopil v drugo dimenzijo"
"Slovenija Open je turnir najvišjega ranga pri nas, naš namen je privabiti najboljše karateiste sveta," pravi predsednik KZS Borut Strojin.
A bo težko, razmere so se močno spremenile, pravi predsednik KZS Borut Strojin: "V zadnjih dveh letih je športni karate močno napredoval, težišče pa se seli na vzhod. Nekateri so že pravi profesionalci, živijo samo za karate, ob sebi pa imajo tudi močne podporne ekipe. Odkar je karate postal olimpijski šport, je stopil v drugo dimenzijo."
Sistem olimpijskih kvalifikacij niti še ni povsem dorečen, o tem se članice Svetovne karate zveze (WKF) še dogovarjajo, pojasnjuje predsednik slovenske zveze: "Poraja se ideja, da brišemo točke, ki so jih športniki ustvarjali doslej. S tem se strinjam, saj bi tako omogočili enake možnosti vsem karateistom. V primeru, da se to ne zgodi, bo treba naš sistem točkovanja prilagoditi olimpijskemu sistemu."
Kvalifikacijski sistem še nedorečen, bo pa v vsakem primeru zapleten
V prihodnjih dveh letih do iger na Japonskem bo potrebnih nekaj prilagoditev. Na olimpijskem turnirju bodo le tri težnostne kategorije, medtem ko jih je v trenutnih tekmovanjih pet, dve bodo morali torej združiti, kar prinaša nove zaplete tudi pri seštevanju točk za kvalifikacije, še pravi Strojin: "To s seboj potegne kup nadvse zakompliciranih sistemov seštevanja točk. Rad bi počakal na potrjen sistem točkovanja, zato da potem javnosti lahko predstavimo realno lestvico točkovanj."
En način nabiranja kvalifikacijskih točk so tudi najmočnejši turnirji svetovne serije. Enega takšnih je v preteklih letih gostilo tudi Laško, danes pa žal ta turnir ni več na tej ravni. "V preteklosti smo že gostili tekmo svetovnega pokala K1 v Laškem, ta tekma pa bi prinašala točke za olimpijske igre, a pred dvema letoma je vodstvo zveze tekmovanje odpovedalo iz organizacijskih razlogov in smo to priložnost zato zamudili," je pojasnil Strojin.
Za eno od glavnih nalog svojega predsedniškega mandata si je zadal vrnitev turnirja najvišje ravni v Slovenijo: "Se pa bojujem in lobiram pri predsedniku IKF Antoniu Espinosu, da bi eno od teh glavnih tekmovanj pridobili nazaj. Gre za dve tekmovanji, ena so premier lige, ki so glavne in štejejo za dvakratne točke, druga pa premier lige serije A, ki zajemajo štiri dogodke na leto, na teh pa se zbirajo polovične točke."
V Laško prihajajo kakovostni borke in borci
Turnir Slovenia Open bo kljub temu močan, pričakujejo v KZS, saj je njegov termin, 10. marec, umeščen ravno med dve močni tekmovanji na Slovaškem in Nizozemskem. Tokrat bo šlo za enodnevno tekmovanje, pospremljeno pa bo z mednarodnim karate kampom, ki bo od 6. do 9. marca.
"Slovenija Open je turnir najvišjega ranga pri nas, naš namen je privabiti najboljše karateiste sveta. Povabili smo jih tudi na priprave, na karate kamp, na katerem bo sodelovalo šest reprezentanc, med njimi poleg eksotičnih, ko sta uzbekistanska in bangladeška, tudi bolj kakovostne iz naše bližnje okolice, med katerimi velja omeniti makedonsko, hrvaško in italijansko," je na novinarski konferenci v Ljubljani še pojasnjeval Strojin, ki je predsednikovanje KZS prevzel junija lani, ko je na stolčku zamenjal Igorja Zelinko.
V Laškem bomo lahko na delu spremljali tekmovalce, ki se že pripravljajo tudi na evropsko prvenstvo, ki bo maja v Novem Sadu. Do zdaj je prijavljenih že skoraj 500 tekmovalk in tekmovalcev iz 12 držav, do 6. marca, ko se izteče rok za prijave, pa jih prireditelji pričakujejo še veliko več.
"Vstopnine za ogled tekem ni, veseli bomo vsakega gledalca, najbolj atraktivne finalne borbe in nastopi v katah za člane pa bodo v popoldanskem času," sporoča predsednik tekmovalne komisije Tomaž Deberšek.
"Zabeležili smo že nekaj prijav tudi iz bolj eksotičnih dežel. Tekmovanje se začne v soboto, ob 8. uri bodo prihajali tekmovalci na tehtanja in prijave, ob deveti uri se začnejo tekme v parakarateju, tudi tukaj pričakujemo vsaj 25 tekmovalcev invalidov in oseb s posebnimi potrebami, nadaljujemo z otroki od 10 let, nato s člani, ki imajo v mislih tudi že olimpijske igre v Tokiu," je naštel Tomaž Deberšek, vodja tekmovalne komisije za Slovenia Open in podpredsednik KZS.
"Vljudno vabljeni, vstopnine ne bo"
Tekmovanje bo predvidoma na šestih boriščih, v primeru večjega števila prijav pa "bomo dvorano povečali, saj smo se odločili, da bo turnir enodneven, želimo pa si, da bo končan do predvidene ure. Vstopnine za ogled tekem ni, veseli bomo vsakega gledalca, najbolj atraktivne finalne borbe in nastopi v katah za člane pa bodo v popoldanskem času", še sporoča Deberšek.
Turnir v Laškem, že 18. po vrsti, bo eno od izbirnih tekmovanj za slovensko reprezentanco, kot tudi balkansko člansko prvenstvo, ki bo konec marca v Istanbulu. "Zelo veseli smo tudi, da se je reprezentanca v zadnjem obdobju razširila. Če smo bili prej v članskih kategorijah s tekmovalci podhranjeni, se lahko zdaj pohvalimo z 200-odstotno rastjo. To je pokazatelj zdravega ozračja na splošno v slovenskem karateju," se je še pohvalil Strojin.
Dobrodošli v olimpijski družini
Podpredsednik OKS Janez Sodržnik: Želim si, da bi se čez dve leti skupaj vrnili iz Tokia
"Tudi v OKS se veselimo tega tekmovanja, še posebej ob dejstvu, da bo karate v Tokiu olimpijski šport. Pred kratkim sem se vrnil iz Pjongčanga in spomini so še sveži. Želim si, da bi se čez dve leti skupaj vrnili iz Tokia. To bi pomenilo, da bi Karate zvezi uspel veliki met, ki so si ga zastavili kot enega od glavnih ciljev in to je, da na igre v Tokio pridejo s svojimi tekmovalci kot aktivnimi udeleženci iger. Verjamem, da jim bo to uspelo, ker so zelo dobra ekipa z zelo jasno vizijo. Mi kot krovna športna organizacija v Sloveniji si bomo prizadevali ustvariti dobre pogoje vsem zvezam, ki želijo napredovati in jim na tej poti pomagati. KZS je lani postala polnopravna članica olimpijskih športov, na tem mestu pa mu želim uspešno delo še naprej," pa je dejal podpredsednik OKS Janez Sodržnik.
Kakšno je trenutno stanje? Kdo so morebitni potniki na OI?
Karate je torej dobil olimpijski zagon, kar nekoliko spreminja razmerja moči na svetu, saj so začele velike in bogate države pospešeno vlagati v ta šport. In kakšne so možnosti, da bomo v Tokiu čez dve leti pesti stiskali tudi za slovenske karateiste?
"Ta trenutek imamo med prvimi 50 na svetu v različnih kategorijah uvrščene štiri tekmovalce, tri dekleta in enega fanta. To so Tjaša Ristić, Kaja Budič in Lina Pušnik, pri fantih je to Mladen Rajić. Blizu je tudi Matija Matijević. Vsi so v borbah, v katah ta trenutek še nismo tako močni, da bi konkurirali svetovnim velesilam," trenutno stanje ocenjuje predsednik in dodaja, da "imamo v primeru, da se točke izničijo, še vsaj tri karateiste, ki so sposobni priti v prvo jakostno lestvico".
Tjaša Ristić je v trenutno ena najboljših slovenskih tekmovalk v športnem karateju.
Ključno je, pravi Strojin, da se slovenski karateisti udeležujejo vseh turnirjev, ki prinašajo točke: "Teh je 11 po svetu, to s seboj prinese nore finančne stroške. Računamo lahko nekako na štiri ali pet karateistov iz Slovenije, ki so sposobni priti dovolj visoko, da se udeležijo olimpijskih iger. Poudarjam pa, da je sistem razmeroma zapleten, ne štejejo namreč le uvrstitve na evropskih prvenstvih ali stanje na svetovnih lestvicah, temveč tudi dosežki z medcelinskih, celinskih tekmovanj …"
1