Italijanska jadrnica zmagala na rekordni 50. Barcolani, Kosmina znova drugi

Spirit of Portopiccolo je s časom 57 minut in štiri sekunde ubranil lansko zmago na tradicionalni barkovljanki. Za njo je v cilj s časom 58 minut in 14 sekund prispela Tempus Fugit, tretja pa je bila jadrnica Way of Life, nekdanja Maxi Jena, Gašperja Vinčeca, ki je za pot potrebovala eno uro, pet minut in 27 sekund.

Že pol ure pred začetkom regate so se lahko organizatorji pohvalili s številko 2688 posadk, s čimer so izboljšali lansko rekordno udeležbo, ko je bilo na več kot tri kilometre dolgi startni črti 2101 jadrnica.

Po sobotnih napovedih naj bi se za zmago enakovredno "udarili" lanska zmagovalka in iz Avstralije izposojena Tempus Fugit (prvotno CQS), na kateri so bili jadralci šestih narodnosti, med tremi vodilnimi tudi izkušeni slovenski krmar Mitja Kosmina.

Potem pa se je že zjutraj pred tekmovanjem uveljavilo mnenje, da ima več možnosti za slavje Spirit of Portopiccolo z brati Benussi in prekaljeno tržaško posadko, saj je bil napovedan kar močan veter in tako se je tudi dejansko zgodilo.

Tretja je v cilj prišla jadrnica Way of Life, nekdanja Maxi Jena, ki v lasti slovenskega podjetja Sailing Planet, ki ga vodi nekdanji olimpijec in uspešen tekmovalec v razredu finn Gašper Vinčec.

Med najbolj razočaranimi je bil v cilju lahko Kosmina, ki sicer ima že štiri zmage na barkovljanki, saj je štirinajstič zasedel drugo mesto in se ga je prijel vzdevek "večno drugi". Že lani je na prenovljeni 24-metrski Maxi Jeni, ki je na barkovljanki zmagala leta 2009, leta 2015 in 2016 pa je bila druga, ves čas lovil zmago, a je bil na koncu prekratek za 11 minut.

Slovenija je doslej vpisala pet samostojnih zmag; leta 1994 je Dušan Puh krmaril Fanatic. Med letoma 1995 in 1997 je zmagala Gaia Legend, zato je slovenska posadka z Mitjo Kosmino na čelu pokal prejela v trajno last, leta 2009 je bila prva Maxi Jena, ki jo je prav tako krmaril Kosmina.

Rekord s časom 56 minut in 13 sekund je še vedno v lasti Esimit Europe 2, edine jadrnice v zgodovini, ki je med letoma 2010 in 2014 na barkovljanki zabeležila pet zaporednih zmag. Rekord je osvojila leta 2010, na takratnem regatnem polju v dolžini 16,8 navtične milje. Povprečna hitrost vetra je bila 15 vozlov.

Leto pozneje so sicer spremenili regatno polje, na katerem regata poteka vse do danes.

Tokrat je bil med množico na morju tudi s tremi olimpijskimi odličji najuspešnejši slovenski jadralni olimpijec vseh časov Vasilij Žbogar, ki pa je bil na svoji barki z družino in tako zanj regata gotovo ni imela tekmovalnega naboja, ki ga je sicer vajen.

Dan prej, v soboto, je na peti izvedbi slovensko obarvane reli jadralne regate pred barkovljanko med Portorožem in Trstom zmagala prenovljena črnogorska jadrnica Tutta Trisete 2. Med 62 jadrnicami je bila druga Adriatic Evropa Dušana Puha, Jure Orel s svojo posadko pa je bil tretji.

To regato je ustanovil in začel pred pol desetletja pripravljati prav Vasilij Žbogar z bratom Juretom. Približno osem milj dolga regata Iz Slovenije na Barkovljanko se je letos začela v Portorožu in končala v Trstu. Med podeljevalci nagrad je bila tudi najuspešnejša slovenska alpska smučarka v zgodovini Tina Maze.

Barkovljanka v zadnjem obdobju pritegne vsako leto okrog 2000 jadrnic in je zelo prerasla začetne okvire. Na prvi izvedbi leta 1969 je sodelovalo 51 jadrnic.

Regata nima zgolj tekmovalnega pomena in je tudi izvrstna priložnost za sklepanje poslov na okrog 50.000 m2 razstavnih površin, ko se v Trstu in okolici predstavi prek 1500 razstavljavcev, za obiskovalce pa vsako leto pripravijo tudi veliko spremljevalnih dogodkov in stojnice.

Po navedbah organizatorjev regato s kopnega spremlja četrt milijona ljudi, desetina tega pa jih aktivno sodeluje med regato na morju.