Nedelja, 1. 8. 2021, 4.00
3 leta, 3 mesece
skok v športno preteklost
Dan, ko tudi svetovni rekord ni bil dovolj za olimpijsko zlato
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,24
Sara Isaković, edina dobitnica plavalne olimpijske kolajne za Slovenijo, v družbi Federice Pellegrini in Pang Jiaying.
Danes bo padel zastor nad bazenski plavalni del olimpijskih iger v Tokiu. Zato je edino pravilno, da se spomnimo največjega uspeha slovenskega plavanja v zgodovini tega tekmovanja. Igre so bile prav tako v Aziji, na Kitajskem. Pisalo se je leto 2008, prizorišče pa olimpijski bazen v Pekingu. Spremljali smo izjemen dvoboj Federice Pellegrini in Sare Isaković v disciplini 200 metrov prosto, zlato pa je na koncu pripadlo Italijanki.
V Peking je Isakovićeva pripotovala kot aktualna evropska prvakinja, saj je ta naslov osvojila le nekaj mesecev pred igrami v Pekingu. Vse skupaj se je na Kitajskem začelo s predtekmovalnimi boji, kjer sta obe plavalki takoj zablesteli v polnem sijaju. Pisal se je 11. avgust, plavalki pa sta uspešno prebrodili kvalifikacijske nastope. Isakovićeva je v peti predtekmovalni skupini odplavala olimpijski rekord 1:55.86, skupino za njo pa je Pellegrinijeva to znamko pomaknila na 1:55.45, kar je bil hkrati tudi nov svetovni rekord.
Počasnejši polfinale, izjemen finale
V polfinalu dan pozneje sta prav tako plavali vsaka v svoji skupini, takrat pa je bila po času boljša slovenska plavalka in si s tem pribojevala štart na najbolj ugodni progi v finalu. Nato pa je prišel tisti izjemni 13. avgust. Veliki finale na 200 metrov prosto za ženske, disciplina, v kateri je slovenska javnost odkrito pričakovala vsaj kolajno, če ne kar zlata. Finale, ki ni razočaral. Sara Isaković je v njem odplavala nov državni rekord 1:54.97. S svojim časom se je spustila pod mejo 1:55 in razdaljo odplavala v času novega svetovnega rekorda. A Italijanka je bila še 15 stotink hitrejša in je vzela tako rekord kot olimpijsko zlato.
Sara Isaković in Federica Pellegrini
Sari Isaković je pripadlo srebro zlatega sijaja, prva in za zdaj tudi edina olimpijska medalja za slovensko plavanje. Videli smo izjemno plavanje obeh tekmic, ki sta se spustili pod mejo svetovnega rekorda, kar je uspelo tudi bronasti Kitajki Pang Jiaying, a zmagala je lahko le ena. Italijanka je bila za tistega "pol zaveslaja" hitrejša. Finale za zgodovino.
Konec kariere pred igrami v Riu
Že pred igrami v Pekingu je Isakovićeva osvojila dve srebri na Sredozemskih igrah, zadnjo kolajno na velikih tekmovanjih pa je osvojila na EP leta 2012 v Madžarskem Debrecenu, ko se je s štafeto 4 x 200 metrov prosto okitila z bronom. Nastopila je na treh olimpijskih igrah, poleg Pekinga še v Atenah leta 2004 in v Londonu leta 2012. Vmes je doštudirala tudi na Univerzi Berkley v ZDA, leta 2014 pa napovedala, da želi nastopiti še v Riu leta 2016. A pozneje istega leta je napovedala konec športne poti in se pri 26 letih poslovila od tekmovalnega plavanja.
Na veteranskem EP v Kranju je pred tremi leti osvojila kolajno v štafeti.
Kaj slovenska plavalna prvakinja počne po koncu kariere?
Pred tremi leti se je vrnila v bazen za domače evropsko veteransko prvenstvo v vodnih športih, ki je potekalo po vsej Gorenjski. Plavalni del je bil na letnem olimpijskem bazenu v Kranju, kjer je slovenska plavalna prvakinja nastopila v mešani štafeti 4 x 50 metrov mešano.
Še dandanes je Isakovićeva vpeta v plavanje in šport na sploh. Poleg tega pa deluje tudi na področju, na katerem je diplomirala, v psihologiji.
