Čudovit šport, ki ga pesti enak problem kot Slovence

Po nekaterih podatkih so korenine karateja stare kar 5000 let, segajo v Indijo in na Kitajsko. Po drugi svetovni vojni je prišel v ZDA in Evropo. V Sloveniji se je pojavil sredi 60 let prejšnjega stoletja, prvi klub je bil ustanovljen leta 1967 v Krškem. Trener in soustanovitelj kluba je bil Stane Iskra, pionir slovenskega karateja, ki se je s to borilno veščino seznanil v Zagrebu.

Karate je na Slovenskem zelo priljubljena oblika vadbe. Nekatere ocene pravijo, da se pri nas z njim ukvarja kar 8.000 ljudi, seveda še zdaleč ne vsi tekmovalno. Vsi naši sogovorniki so se strinjali, da je to za otroke izjemno primeren šport.

"Karate je bil razvit zato, da posameznika tako telesno kot umsko pripravi na vse izzive v življenju, vzpostavi telesno in duševno ravnovesje, zagotovi vsestranski motorični razvoj, saj so pri vadbi dejavne vse gibalne strukture, krepi socializacijo, vključevanje v večje skupine in podobno," pravi Klemen Stanovnik, predsednik in trener v karate klubu Ljubljana in do zdaj nosilec edine slovenske kolajne s svetovnega prvenstva, ki jo je osvojil pred dvema desetletjema. Ob njej pa so slovenske odprave domov prinesle vrsto kolajn z evropskih prvenstev.

Skorajda brez ficka je težko

Za odmevnejše tekmovalne dosežke na članski ravni v zadnjem času manjkajo boljši pogoji, priprave, ki jih lahko druge reprezentance izvajajo na višji ravni, kar je seveda povezano s finančnimi sredstvi. Teh pa je manj tudi zato, ker ne gre za olimpijski šport. Težava je tudi v razdrobljenosti karateja, tako med tekmovalnim in tradicionalnim kot v smislu različnih stilov. Tako je samo v Sloveniji, ki ima odlične sodnike, registriranih več kot 20 zvez, vsaka pa seveda v slovenski vrtičkarski maniri vleče nekoliko na svojo stran. Nekatere sodelujejo s Karate zvezo Slovenije, v katero pa je včlanjenih le dobra četrtina od okrog 200 klubov.

A njenega predsednika Igorja Zelinko bolj kot razdrobljenost moti nestrokovno delo nekaterih ponekod: "Problem je, da nekdo, ki dela slabo, dela antireklamo za karate. Vsak lahko ustanovi klub, četudi za to ni ustrezno usposobljen." Ker je denarja po klubih komaj kaj, trenerji velikokrat delajo praktično samo za dušo ali morda potne stroške.

Pod črto

Karate torej prinaša obilico koristi, je veliko več kot le telesna aktivnost. Gre za šport, ki lahko pomeni odskočno desko za ukvarjanje z drugimi disciplinami in veščinami. Krepi tudi voljo in duha. Prinaša kapital za življenje. Na rekreativni ravni je v Sloveniji priljubljen med vsemi generacijami.

Z njim se ukvarjajo še predšolski otroci in tudi ljudje v tretjem življenjskem obdobju. Seveda tudi pri tem športu ne gre brez pasti, a z vpisom v karate lahko vaš otrok mnogo pridobi. Če pa želite, da bo z največjih evropskih in svetovnih tekmovanj prihajal z obešenimi medaljami okrog vratu, pa verjetno – vsaj kot trenutno kaže – ta šport ni prava izbira.