Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Rok Viškovič

Četrtek,
15. 12. 2011,
22.41

Osveženo pred

4 leta, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Albert Šoba Matic Šušteršič Matic Osovnikar

Četrtek, 15. 12. 2011, 22.41

4 leta, 6 mesecev

Ob prihodu na robu propada, zdaj v vrhu

Rok Viškovič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Albert Šoba, ki sodi med najbolj priznane slovenske atletske trenerje, je v ljubljanskem AD Mass že 35 let. V tem času je preživel marsikaj.

''V klub sem prišel leta 1976, ko je bilo v takratnem klubu ŽAK Ljubljana samo osem aktivnih atletov in dva trenerja. Najprej sem bil dve leti povprečen atlet, že leta 1978 pa sem postal vaditelj atletike na osnovni šoli Franca Rozmana Staneta in hkrati tudi treniral. Po nekaj letih sem otroke pripeljal na štadion in postal trener mlajših selekcij. Moj mentor je bil Slavko Črne, od katerega sem se naučil marsikaj, veliko pa mi je pomagal tudi Marjan Golob. Dolga leta sem združeval trening in trenerski posel, pravzaprav ju združujem še zdaj, saj še vedno tudi tekmujem, lani sem na dvoranskem evropskem prvenstvu za veterane osvojil srebrno medaljo. Kot trener sem mnogo uspešnejši kot atlet. Poleg Matica Osovnikarja in že pokojnega Matica Šušteršiča sem vzgojil večino najbolj uspešnih slovenskih šprinterjev, ki so sicer končali pri drugih trenerjih. Tilna Gartnerja, Urško Beti, Jana Žumra, Pio Tajnikar, Saro Strajnar, Nino Kovačič, Petra Šajna, Urbana Matoha in še nekatere. Vzgojil sem tudi mnogo še aktivnih mladih atletov, kot so Manca Šepetavc, Joni Tomičić Prezelj, Patricija Plazar … Zdaj eno leto treniram Američana Brenta LaRueja, ki se je priženil v Slovenijo in že izpolnil normo za olimpijske igre v Londonu, ki pa se jih zaradi pravil IAAF ne bo mogel udeležiti,'' je svojo dosedanjo pot v AD Mass izčrpno opisal Albert Šoba. Med atleti in atletinjami, ki vodijo pod njegovim vodstvom, skuša delati čim manj razlik. ''Ponosen sem na vse, ki so res predani atletiki oziroma so bili in so vso kariero trenirali pri meni,'' pravi Berč, kar je vzdevek, po katerem je poznan na šišenskem štadionu, in nadaljuje: ''Osovnikar je navdušil z medaljo na evropskem prvenstvu na prostem ter finalom na 100 metrov na svetovnem prvenstvu in tudi več finali na velikih tekmah v dvorani. Šušteršič je navdušil s polfinalom na dvoranskem evropskem prvenstvu, Matevž Arh je bil šesti na olimpijskih dnevih mladih, LaRue je pod mojim vodstvom napredoval za dve sekundi v teku na 400 metrov z ovirami, Tomičić Prezelj je prišel do polfinala na evropskem prvenstvu za mladince, Šepetavčeva pa navdušuje s fenomenalnimi rezultati v pionirski in mladinski konkurenci.''

V trenerskem poslu je že vrsto let, motijo pa ga predvsem številni odhodi njegovih varovancev k drugim trenerjem. ''Nehvaležnost nekaterih atletov, ki so k drugim odšli brez vzroka, me jezi. V atletiki je tako, da je za uspehe vedno zaslužen atlet, za neuspehe pa je kriv trener. Me pa na drugi strani v tem poslu veseli prenos znanja na mlade. Najlepše v športu pa so dobri rezultati. Ne samo tisti v svetovnem merilu,'' pravi Šoba, ki je v atletiki predvsem iz ljubezni in ne zaradi denarja. Tega v atletiki, vsaj v slovenski, pač ni veliko. ''Za trenerje je v AD Mass slabo poskrbljeno, saj v športu ni denarja. Večinoma ne treniramo zaradi denarja, ampak iz ljubezni do atletike, ki je eden izmed najlepših športov. Tu ni privilegijev za posameznike. Vsak uspe po zaslugi svojega talenta in trdega dela. Pri atletiki ni rezerv. Vsak je v prvi ekipi,'' je zanimivo razmišljanje podal uspešni trener, ki prav tako ne more biti zadovoljen s pogoji za trening, ki jih imajo na voljo atleti v Ljubljani. ''Lahko bi bili sicer še slabši, a so daleč od dobrih. V Ljubljani je star štadion z zelo trdo podlago, ki ima veliko ugreznino v dolžini 50 metrov na štirih steza. Imamo zelo slabe pogoje za zimski trening, ki je odločilen za poletno sezono. Tudi dvorana za delo z utežmi je v katastrofalno stanje. Da o tem, da v dvorano lahko pride praktično vsak, saj vstopa nihče ne kontrolira, niti ne govorim. Zato ne čudi, da je v njej vseskozi gneča. Krivi smo tudi trenerji, ker ne spoštujemo sprejetih pravil. Tudi tega namreč nihče ne kontrolira,'' je nad razmerami v AD Mass potožil Šoba. V času, odkar je v klubu, se je marsikaj spremenilo. ''Ob mojem prihodu je bil klub na robu propada. Po prihodu Črneta za trenerja in Edvarda Šege na mesto predsednika se je hitro začelo spreminjati na bolje. Kmalu smo bili med najboljšimi slovenskimi klubi v mladinski konkurenci, potem pa tudi med člani. Leta 1997 smo na pobudo Šege organizirali EP za mladince, kar nas je pahnilo v velike finančne dolgove. Zato smo leta 2000 trije ustanovili AD MASS in leta 2002 so v to društvo prestopili vsi atleti in trenerji ŽAK Ljubljana. Od začetka novembra letos je klub vodil Jure Kolenc, sedaj pa je predsedovanje prevzel Dušan Olaj, od katerega veliko pričakujemo,'' je podobno kot njegovi kolegi glede prihodnosti AD Mass optimističen Šoba.

Ne spreglejte