SiolNET. Sportal Atletika
2,69

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Vse medalje Slovenije na dvoranskih evropskih prvenstvih

Kdor čaka, dočaka. Konec suše, ki je trajala kar 12 let.

2,69

termometer

Tina Šutej
Po 12 letih čakanja je Slovenija spet osvojila medaljo na dvoranskih evropskih prvenstvih. Prinesla jo je Tina Šutej. Foto: Reuters

Medtem ko je Maruša Mišmaš, prvi slovenski up za medaljo na letošnjem evropskem dvoranskem atletskem prvenstvu v Torinu, s tekmovanjem nesrečno končala že v kvalifikacijah, je velik podvig uspel Tini Šutej. Slovenska rekorderka v skoku s palico je osvojila srebro in Sloveniji prinesla prvo medaljo na dvoranskih evropskih prvenstvih po 12 letih čakanja.

Tina Šutej - Torun 2021 Sportal Tina Šutej je evropska podprvakinja!

Tina Šutej je že pred odhodom na Poljsko samozavestno napovedala, da bo v Torunu napadla medaljo. To je tudi storila in bila nekaj časa celo v igri za evropski naslov, kar bi se Sloveniji na dvoranskih evropskih prvenstvih zgodilo šele drugič v njeni zgodovini, potem pa prišla do srebra in svoje prve medalje na velikih tekmovanjih.

Dvaintridesetletnica, ki je nase z naslovom svetovne podprvakinje opozorila že med mladinkami, je na prvenstvo prišla z rezultatom 470 centimetrov. Svoj najboljši izid sezone je potrdila tudi v velikem finalu, v katerem je bila nekaj časa vodilna, potem pa je s sijajnim skokom prek 475 centimetrov preskočila Švicarka Angelica Moser, ki je za kar deset centimetrov izboljšala svoj osebni rekord.

Takole sta Marija Šestak in Sonja Roman pozirali z medaljama v Torinu leta 2009. Takole sta Marija Šestak in Sonja Roman pozirali z medaljama v Torinu leta 2009. Foto: Vid Ponikvar

Ne eno, nazadnje smo osvojili kar dve

Šutejeva je Sloveniji prinesla osmo medaljo z dvoranskih evropskih prvenstev in prvo po letu 2009, ko smo se Slovenci veselili kar dveh. V teku kariere je bila v Torinu v teku na 1500 metrov tretja Sonja Roman, ki je s časom 4:11,42 za 16 stotink sekunde prehitela Irko Roisin McGettigan in pristala na tretjem mestu, pozneje pa zaradi suspenza dopinške prekrškarice Ane Alminove, ki je v finalu zanesljivo zmagala, napredovala na drugo stopničko.

Druga, a brez diskvalifikacije nasprotnice, je bila v Torinu tudi slovenska rekorderka v troskoku Marija Šestak, ki je v finale po odličnem nastopu v kvalifikacijah, v katerih je bila daleč najboljša, prišla kot ena glavnih favoritk za zmago. V finalu je spet skočila odlično, 14,60 metra je bil njen takratni najboljši izid sezone, a še boljša je bila Rusinja Anastasija Taranova Potapova in osvojila naslov.

Eden od vrhuncev slovenske atletike: finiš in svetovni rekord Jolande Čeplak na Dunaju leta 2002. Eden od vrhuncev slovenske atletike: finiš in svetovni rekord Jolande Čeplak na Dunaju leta 2002. Foto: Reuters

Dunaj 2002 in eden od vrhuncev slovenske atletike

Dve leti pred tem je do medalje na dvoranskem evropskem prvenstvu v Birminghamu prišla tudi Jolanda Čeplak, ki je bila bronasta v teku na 800 metrov. S časom okroglih 2:00,00 je v finalu, v katerem smo imeli Slovenci kar dve predstavnici – Brigita Langerholc je bila šesta –, zaostala le za evropsko prvakinjo iz Rusije Oksano Zbrožek (1:59,23) in Ukrajinko Tatjano Petljuk (1:59,84).

Čeplakova je takrat, leta 2007, Sloveniji prinesla drugo medaljo v nizu na dvoranskih evropskih prvenstvih. Do prve, tiste leta 2002, je prišla na precej bolj spektakularen način. Na Dunaju smo namreč pred 19 leti videli enega od vrhuncev slovenske atletike. Čeplakova je v finalu pred nabito polnimi tribunami velike dunajske dvorane uprizorila pravcati šok in po nepozabnem finišu premagala domačo favoritko Stephanie Graf. Ta je sicer tekla odlično, v cilj je pritekla v času 1:55,85, kar bi bil svetovni rekord, če na štartu ne bi bilo tudi Čeplakove. Ta je namreč tekla še tri stotinke hitreje in poskrbela za še vedno najboljši rezultat v zgodovini ženskega dvoranskega teka na 800 metrov.

Dveh medalj smo se veselili že daljnega leta 1996

Brigita Bukovec je bila srebrna leta 1996. Istega leta je srebro osvojila še na olimpijskih igrah v Atlanti. Brigita Bukovec je bila srebrna leta 1996. Istega leta je srebro osvojila še na olimpijskih igrah v Atlanti. Foto: Guliverimage Dve medalji, podobno kot leta 2009, pa je Slovenija dočakala tudi leta 1996 na dvoranskem evropskem prvenstvu v Stockholmu.

Najprej je na Švedskem v dvorani Globe presenetila žal danes že pokojna nekdanja slovenska šprinterka Jerneja Perc, ki je s tekom kariere prišla do brona. V finalu je tekla 7,28 in za eno stotinko prehitela četrtouvrščeno, Sloveniji pa tako pritekla njeno sploh prvo medaljo v zgodovini dvoranskih evropskih prvenstev.

Že dan za tem smo se Slovenci ponašali še z drugo. Pritekla nam jo je Brigita Bukovec, ki je bila v finalu šprinta na 60 metrov z ovirami na napačni strani stotinke razlike, za toliko je namreč zaostala za prvakinjo, francosko zvezdnico Patricio Girard, in pritekla do srebrne medalje.

Bukovčeva je istega leta v še bolj spektakularnem finalu, v katerem so o zmagovalki odločale celo tisočinke, Sloveniji prinesla še prvo olimpijsko medaljo. V Atlanti je bila srebrna v šprintu na 100 metrov z ovirami.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 68
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin