Tudi duhovniki kot najvišje avtoritete med pedofili

Ne glede na to, kateri veri ste naklonjeni, je nedopustno, da duhovniki, ki so jim otroci zaupani v varstvo, zlorabljajo otroka. Le tisti, ki je na lastni koži občutil, kaj pomeni, če ti duhovnik kot otroku, ki ga je pred tem zlorabil, ukaže, da ne smeš nikomur povedati o zlorabi, ker je to greh, si lahko predstavlja, kakšne stiske doživlja zlorabljen otrok. Gre za nesporno avtoriteto, ki jo duhovniki, ki so osumljeni ali že obtoženi kaznivih dejanj s področja spolne nedotakljivosti, s pridom izkoriščajo. Večina žrtev namreč izpoveduje podobno; da o tem, kaj se jim je dogajalo, niso smeli nikomur povedati, ker bi bil to greh in bi jih lahko kaznoval sam Bog. Vesnina izpoved sprožila pravi stampedo Ko se je leta 2006 na naslovnici tabloida Direkt z obrazom pojavila Vesna Škorc in v svoji izpovedi zdaj že pokojnega artiškega župnika Karlija Jošta obtožila spolne zlorabe, ko je bila stara deset let, je povzročila pravi stampedo. Ker je dejanje zastaralo – novi kazenski zakonik iz leta 2008 zastaralno dobo tovrstnih kaznivih dejanj podaljšuje – ga ni mogla tožiti, a njeni večkratni poskusi samomorov ji niso dovolili, da bi o zlorabi še naprej molčala. Jošt je njeno pisanje – leto pred objavo mu je namreč poslala pismo, v katerem mu je naštela vse gorje, ki ji ga je povzročil – v Direktu označil "kot pisanje profesionalne kurbe", molčali pa niso niti podporniki župnika. Farani in po nekaterih neuradnih informacijah tudi Cerkev so zbirali podpise za ovadbe novinarjev, ki so o tem poročali. A ne za dolgo, saj se je na krško policijsko upravo vsul plaz ovadb; Vesnina izpoved je spodbudila kar 16 drugih žrtev, da so ga prijavile policiji. Jošt ni dočakal sodbe Karli Jošt je bil tako prvi župnik v Sloveniji, ki je bil osumljen spolnih zlorab otrok. Žrtve so bile zlorabljene, ko so bile stare med 8 in 12 let, vsaj štiri pa so potrdile, da jih je zlorabljal tudi v cerkvi, pri spovedi. No, Jošt sodbe zaradi 16 nadaljevanih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost ni dočakal, saj je med sojenjem zaradi možganske kapi 7. januarja 2007 umrl. In čeprav Cerkev zavrača možnost, da bi bila odškodninsko odgovorna, se je ena od žrtev odločila pravico poiskati v civilnem postopku. Gre za prvo odškodninsko tožbo zoper Cerkev in od odločitve pravdnega oddelka mariborskega okrožnega sodišča bo odvisen še marsikateri postopek proti duhovnikom, ki med opravljanjem svojega poklica spolno zlorabljajo otroke. Če bo sodišče žrtvi prisodilo odškodnino – zahtevala je 140 tisoč evrov – , bo Cerkev veljala za delodajalca, ki bo odgovarjala za početje svojih delavcev med službenim časom na službenem mestu. Pravdni postopek končan, čaka se sodba "Zadnja obravnava je bila pred kakšnim mesecem, zdaj pa čakamo na sodbo, ki nam jo bo po pošti poslalo sodišče," je na vprašanje, ali je sodišče že presodilo v tem primeru, pojasnil pooblaščenec oškodovanke Rok Čeferin, ki drugih izjav do prejema sodbe ne bo dajal. Frantar najprej zbežal, nato pa se je izogibal zaporu O civilni tožbi bo razmislila tudi žrtev zaloškega župnika Francija Frantarja, ki je kot prvi duhovnik v Sloveniji doživel tudi obsodbo. Žrtev je spolno zlorabil, ko je imela deset let, in sicer tudi na domu njenih staršev, ki so ga enkrat na teden vabili na večerjo. Leta 2008 mu je višje sodišče po pritožbi prisodilo petletno zaporno kazen, zaporu pa se je zaradi zdravstvenega stanja uspešno izogibal še več kot leto dni, dokler ni takratni predsednik okrožnega sodišča Andrej Baraga postavil neodvisnega izvedenca medicinske stroke, ki je ugotovil, da je Frantar sposoben za prestajanje kazni. No, Frantar je imel z zavlačevanjem precej izkušenj, saj je tudi sodni proces zoper njega tekel skoraj desetletje. Frantar je namreč med sojenjem – ovaden je bil januarja 2000 – pobegnil v Malavi v Afriko, kjer se je skrival dve leti. Čeprav Cerkev zavrača, da bi mu pomagala pri njegovem begu oziroma skrivanju, pa ostaja dejstvo, da so vsi odgovorni vedeli za njegovo pot v Afriko med sojenjem, pa tudi potem, ko se je vrnil, je živel v svoji matični župniji, namesto da bi se predal. Žnidarič zlorabil tri fante Po tistem, ko so zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja spolne zlorabe dveh fantov poleti 2000 in nato še duševno zaostalega fanta na pet let in pol zapora ter varnostnega ukrepa, da pet let po prestani kazni pri svojem delu ne sme priti v stik z mladoletnimi osebami, na ptujskem sodišču obsodili ormoškega župnika Albina Žnidariča, se je rešetkam na Dobu skušal izogniti tudi on. Čeprav bi namreč moral v zapor že poleti 2009, se je pred roko pravice skrival še nekaj mesecev, dokler ga novembra 2009 niso izsledili policisti.

Žišt: Pedofili v zaporu najbolj osovraženi "Tudi pedofili vedo, da jih v zaporu ne čaka nič lepega," pojasni penologinja Damijana Žišt. "Splošno znano dejstvo je, da so najpogostejše žrtve nasilja v zaporu prav obsojenci za kazniva dejanja s področja spolne nedotakljivosti. To so potrdile tudi preiskave, saj ti obsojenci spadajo na dno tako imenovane hierarhične vrednostne lestvice obsojencev. To pomeni, da so ti obsojenci najbolj osovraženi in da se drugim obsojencem zdi spolni napad na otroka eno najbolj zavrženih dejanj," pravi Žištova in dodaja, da je v bistvu zanimivo, da imajo tudi obsojenci izdelan vrednostni sistem, kaj je prav in kaj ne. "Prav zaradi teh vrednot se skušajo maščevati tem obsojencem, zato so do njih nasilni, tako verbalno kot fizično. In pedofili tudi vedo, da jih ne čaka nič dobrega, zato v zaporu običajno skrivajo prave razloge, zakaj sedijo," je še povedala Žištova.

Strožja navodila Svetega sedeža In čeprav je po masovnih obtožbah o spolnih zlorabah znotraj Rimskokatoliške cerkve po vsem svetu Sveti sedež poostril navodila, kako ravnati v primeru, če se pojavijo obtožbe – nadškof bi moral vse duhovnike, za katere obstaja utemeljen sum, da so spolno zlorabili mladoletnike, takoj umakniti od vseh dejavnosti, kjer bi lahko prihajal v stik z otroki, pa tega ne upoštevajo vsi. Tako je Dnevnik julija letos poročal, da sta dva duhovnika z območja Gorenjske bila osumljena spolnih zlorab že za časa nadškofa Alojza Urana, a sta bila kot župnika le premeščena.

Eden se je odpovedal premestitvi v odročno gorenjsko župnijo in prevzel vodenje odročnega škofijskega duhovno-izobraževalnega počitniškega doma, v katerem organizirajo tudi duhovne vaje za ministrante in duhovnike ter tečaje za šolsko mladino, družine z otroki in upokojence. Drugi še vedno vodi manjšo gorenjsko župnijo. Čeprav je utemeljenost sumov potrdil tudi Rim, oba duhovnika še vedno delujeta v službi, ki jima omogoča stik z otroki.

V postopku še dva duhovnika Kot je za Dnevnik pojasnil tiskovni predstavnik ljubljanske nadškofije Boštjan Prevc, kazenski postopek zoper vodjo počitniškega doma še teče: "V začetku leta 2011 je bil osumljeni duhovnik obveščen, da teče proti njemu preiskava. Naloženo mu je bilo, da v skladu z navodili iz Rima zapusti svoje delovno mesto, hkrati pa mu je bilo prepovedano pastoralno delo z mladimi. Glede na to, da se ni popolnoma držal sprejetih ukrepov, mu je bil izrečen opomin in grožnja suspenza, kar pomeni prepoved vsakega duhovniškega delovanja." Duhovnik je pisno zatrdil, da se ukrepov drži.