Obtičali v revščini

Tveganje za revščino je pri mlajših od 65 let okoli deset odstotno, pri starejših pa več kot dvajset odstotno. Vsi vemo, da so za to krive prenizke pokojnine. 45 odstotkov upokojencev ima pokojnino, nižjo od 500 evrov. Povprečna pokojnina v maju je bila 579 evrov, kar je le nekaj evrov več od praga revščine, ki ga je leta 2009 določilo ministrstvo za delo. Revne vdove Revne so predvsem starejše samske ženske. "Ko ostanejo same, so hude reve," pravi predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Mateja Kožuh Novak. "V starosti je tako, da lahko do nekaj let pred smrtjo živiš zelo skromno. Oblek si ne kupuješ več, hrane ne rabiš več toliko kot v mladih letih. Večina ima preskrbljeno stanovanjsko vprašanje. Zadnja leta pred smrtjo pa rabiš pomoč okolja. Takrat pa zna biti življenje zelo drago."

"To so po navadi ženske, ki živijo v ruralnih območjih, so delale večinoma na kmetijah in dobivajo državno ali kmečko pokojnino," pojasnjuje direktor direktorata za socialno na ministrstvu za delo Davor Dominkuš.

O teh ženskah javnost ne sliši veliko. In pogosto jih ne najdejo niti institucije, ki bi jim lahko pomagale.

Družine si pomagajo na vse mogoče načine "Srečujem veliko ljudi, ki imajo zelo nizke pokojnine, ampak to so še ljudje, ki so še vedno mobilni," pravi Kožuh Novakova. "Redkokdaj srečaš ljudi, ki niso mobilni. Res pa je, da imamo 2400 prostovoljk in prostovoljcev na terenu, ki obiskujejo vse starejše v okolici svojega društva, ki so starejši od 69 let. Ti pravijo, da se revščina zelo poglablja, da so v vedno hujših stiskah." Pri tem se je z njimi zdaj povezalo tudi ministrstvo.

Vendar vsaj od nastopa krize v revščini ne živijo samo vdove. Vse več je družin, kjer je pokojnina edini redni prihodek, ki ga dobiva več generacij.

"Družine si pomagajo na vse mogoče načine. Brezposelnih je okoli 120.000, ti imajo svoje starše, stare starše. Cela družina daje skupaj, da preživijo. Imamo tudi take absurde, da živijo cele družine od štipendije svojega otroka. Tako daleč ne bi smeli pregnati," meni Kožuh Novakova.

Ministrstvo: Preoblikovanje varstvenega dodatka bo pomagalo "Starejši imajo poleg pokojnine tudi pravico tudi do določenih funkcionalnih prejemkov, recimo pomoči za pomoč in postrežbo. Velikokrat se zgodi, da se revnejše družine dogovorijo, da bo eden od članov skrbel za starejšo osebo in te prejemke porabijo za preživetje," pojasnjuje Dominkuš.

Na ministrstvu za delo menijo, da se bo stanje precej izboljšalo s preoblikovanjem varstvenega dodatka. Zdaj so do njega upravičeni le prejemniki starostnih pokojnin, z začetkom naslednjega leta pa bodo vsi moški, starejši od 65 let, in ženske, starejše od 63 let.

Vendar varstveni dodatek poviša dohodek le do 450 evrov. Za dostojno življenje v Sloveniji človek potrebuje vsaj nekaj sto evrov več.

"Revščina bo še napredovala" ZPIZ je lani za pokojnine namenil več kot štiri milijarde evrov. "Verjetno bi dodatnih 100 milijonov evrov na mesec izdatno pomagalo pri reševanju problema revščine med upokojenci," ocenjuje generalni sekretar Socialne zbornice Bojan Regvar. Vprašanje je, kje te milijarde vzeti.

Regvar je velik pesimist. "Mislim, da revščina starejših žal še napredovala. Zaradi napovedovane pokojninske reforme je pritisk na upokojevanje velik. Drugo je, da je zaradi težav v gospodarstvu manj prispevkov v pokojninsko blagajno. In tretje: mladi vse starejši vstopajo na trg dela," pojasnjuje.