Petek, 22. 7. 2011, 16.57
8 let, 7 mesecev
Obtičali v revščini
Tveganje za revščino je pri mlajših od 65 let okoli deset odstotno, pri starejših pa več kot dvajset odstotno. Vsi vemo, da so za to krive prenizke pokojnine.
45 odstotkov upokojencev ima pokojnino, nižjo od 500 evrov. Povprečna pokojnina v maju je bila 579 evrov, kar je le nekaj evrov več od praga revščine, ki ga je leta 2009 določilo ministrstvo za delo.
"To so po navadi ženske, ki živijo v ruralnih območjih, so delale večinoma na kmetijah in dobivajo državno ali kmečko pokojnino," pojasnjuje direktor direktorata za socialno na ministrstvu za delo Davor Dominkuš.
O teh ženskah javnost ne sliši veliko. In pogosto jih ne najdejo niti institucije, ki bi jim lahko pomagale.
Vendar vsaj od nastopa krize v revščini ne živijo samo vdove. Vse več je družin, kjer je pokojnina edini redni prihodek, ki ga dobiva več generacij.
"Družine si pomagajo na vse mogoče načine. Brezposelnih je okoli 120.000, ti imajo svoje starše, stare starše. Cela družina daje skupaj, da preživijo. Imamo tudi take absurde, da živijo cele družine od štipendije svojega otroka. Tako daleč ne bi smeli pregnati," meni Kožuh Novakova.
Na ministrstvu za delo menijo, da se bo stanje precej izboljšalo s preoblikovanjem varstvenega dodatka. Zdaj so do njega upravičeni le prejemniki starostnih pokojnin, z začetkom naslednjega leta pa bodo vsi moški, starejši od 65 let, in ženske, starejše od 63 let.
Vendar varstveni dodatek poviša dohodek le do 450 evrov. Za dostojno življenje v Sloveniji človek potrebuje vsaj nekaj sto evrov več.
Regvar je velik pesimist. "Mislim, da revščina starejših žal še napredovala. Zaradi napovedovane pokojninske reforme je pritisk na upokojevanje velik. Drugo je, da je zaradi težav v gospodarstvu manj prispevkov v pokojninsko blagajno. In tretje: mladi vse starejši vstopajo na trg dela," pojasnjuje.