Sobota, 24. 6. 2017, 3.55
7 let, 2 meseca
NA DANAŠNJI DAN
Slovenski James Bond, ki je zapeljeval Nemke in premagal Hitlerja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,33
Na današnji dan leta 1896 se je v Svetinjah pri Ormožu rodil Vladimir Vauhnik, najbolj znamenit slovenski obveščevalec vseh časov.
Vauhnik je bil najprej častnik avstro-ogrske vojske in sodeloval v prvi svetovni vojni. Ob koncu vojne in razpadu Avstro-Ogrske je padel v italijansko ujetništvo, a pobegnil in se pridružil generalu Rudolfu Maistru v bojih za Koroško.
Slovenski James Bond, ki je spravil Hitlerja na rob živčnega zloma
Vohun v nacistični Nemčiji
Pozneje je vstopil v vojsko novoustanovljene jugoslovanske države in se hitro vzpenjal. Leta 1937 ga je jugoslovanska vlada kot vojnega atašeja poslala v nacistično Nemčijo, ki se je pripravljala na vojno.
Vauhnik je bil nekakšen slovenski James Bond. Vsaka bondiada ima tudi svojega negativca in glavni negativec za Vauhnika je bil nemški nacistični diktator Adolf Hitler. Najbolj je Vauhnik meril moči s svojim glavnim protiigralcem na nemški strani Walterjem Schellenbergom, ki je bil eden od vodij nemških tajnih služb.
Vladimir Vauhnik je izdal knjigo spominov z naslovom Nevidna fronta.
Z zapeljevanjem nemških dam jezil Hitlerja
Schellenberg je leta 1956 v svojih spominih opisal, kako je Hitler pobesnel, ko mu je razkril, da je Vauhnik prišel do najbolj tajnih nemških podatkov in jih pošiljal v Beograd. Kot piše Schellenberg, je Vauhnik občutljive informacije nabiral tako, da je zapeljeval nemške dame, ki so imele stike v visokih krogih.
Po napadu Nemčije na Jugoslavijo aprila 1941 je dal Schellenberg v dveh urah aretirati vse jugoslovanske agente v Nemčiji, tudi Vauhnika. Tega so zaprli v podzemno ječo v Berlinu in ga zasliševali.
Ljubljana kot središče vohunske mreže
Ko so ga po štirih mesecih izpustili, je Vauhnik odšel na Hrvaško, od tam pa v Slovenijo, v okupirano Ljubljano, ki je bila takrat del italijanske Ljubljanske pokrajine. Tu je Vauhnik vzpostavil središče srednjeevropske vohunske mreže, ki je sodelovala z britansko obveščevalno službo.
Vauhnikova vohunska mreža, ki je bila povezana z Britanci.
Junija 1944 je Vauhnik pred Nemci pobegnil iz Ljubljane v Švico. Leta 1948 je postal odločen protikomunist in nasprotnik Titove Jugoslavije ter odšel v Argentino, kjer je delal kot skromni pisarniški delavec v neki tovarni. Vauhnik je umrl marca 1955. Zdaj je pokopan v rodni Sloveniji pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah.
Argentinski nogometni virtuoz
Na današnji dan leta 1987 se je rodil argentinski nogometaš Lionel Messi.
Lionel Messi
Francoski režiser
Na današnji dan leta 1930 se je rodil francoski filmski režiser Claude Chabrol.
Odlomek iz filma Doktor Popaul:
Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan:
Leta 1441 so v Veliki Britaniji ustanovili kolidž Eton.
Leta 1497 je italijanski pomorščak John Cabot (pravo ime Giovanni Caboto), ki je plul pod zastavo angleškega kralja, pristal v Novi Fundlandiji.
Leta 1509 so za angleškega kralja okronali Henrika VIII., v zgodovino se je zapisal kot začetnik anglikanske vere ter kot kralj s šestimi ženami in brez moškega potomca, ki si ga je tako želel.
Leta 1717 je bila v Londonu ustanovljena prva prostozidarska loža, od koder se je prostozidarstvo začelo širiti po Evropi.
Leta 1783 se je rodil nemški ekonomist Johann Heinrich von Thünen.
Leta 1812 se je začela Napoleonova invazija na Rusijo.
Leta 1859 je v bitki pri Solferinu francosko-piemontska vojska premagala avstrijsko.
Leta 1866 so Avstrijci v bitki pri Custozzi premagali Italijane.
Leta 1911 se je rodil argentinski dirkač Juan Manuel Fangio.
Leta 1916 je filmska zvezdnica Mary Pickford postala prva ženska, ki je v Hollywoodu podpisala pogodbo za milijon dolarjev.
Leta 1948 je Sovjetska zveza zaprla vse kopenske in vodne poti do Berlina. Nastopila je tako imenovana berlinska blokada, ki so jo Velika Britanija in ZDA pretrgale tako, da so uvedle zračni most za nemoteno preskrbovanje mesta. Berlinska blokada je trajala do 12. maja 1949.
Leta 1967 se je rodil slovenski filmski režiser Janez Lapajne.
Leta 1972 se je rodil veslač Denis Žvegelj, ki je z Iztokom Čopom poskrbel za prvo medaljo na olimpijskih igrah za samostojno Slovenijo.
Leta 1991 so izvedli mobilizacijo vseh štabov in prištabnih enot slovenske Teritorialne obrambe ter enot za varovanje objektov posebnega pomena.
Leta 1991 je slovenska skupščina določila zdajšnjo slovensko zastavo in grb.
Leta 2013 je bil nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi zaradi spolnega odnosa z mladoletnico obsojen na sedem let ječe. Pozneje so kazen omilili.
