Nekdanji sovjetski vohun, ki meša štrene Američanom

Putin se je rodil v mestu ob reki Nevi, ki se je v času njegovega rojstva imenoval Leningrad, zdaj pa ga poznamo pod izvirnim imenom Sankt Peterburg. 

Sovjetski tajni agent

Po študiju prava se je pridružil zloglasni sovjetski tajni službi KGB. Najprej je v rodnem mestu nadzoroval tujce in uslužbence tujih veleposlaništev, nato pa je odšel v Vzhodno Nemčijo, kjer je kot agent KGB delal do propada vzhodnonemškega komunističnega režima leta 1990.

Putin se je nato vrnil v Leningrad oziroma Sankt Peterburg, kjer je do leta 1996 delal kot uslužbenec mestne uprave (med drugim je bil zadolžen tudi za privabljanje tujih naložb). Nato je kariero nadaljeval v ruski prestolnici Moskvi. Julija 1998 ga je takratni ruski predsednik Boris Jelcin postavil na čelo FSB, naslednice KGB.

Presenetljivi premier, ki nenadoma postane predsednik države

Ko ga je 9. avgusta 1999 Jelcin imenoval za predsednika ruske vlade, je bilo to manjše presenečenje. Putin je poleti istega leta napadel uporno rusko republiko Čečenijo in jo znova priključil Rusiji. To dejanje mu je prineslo priljubljenost med Rusi.

Ko je Vladimir Putin postal ruski premier, so vsi mislili, da bo imel - tako kot premierji pred njim - kratek rok trajanja, toda po odstopu Borisa Jelcina je Putin postal celo predsednik države. Foto: Reuters

Ko je 31. decembra 1999 Jelcin nenadoma odstopil, je postal vršilec dolžnosti predsednika Rusije Putin. Marca 2000 je zmagal na predsedniških volitvah, prav tako je zmagal leta 2004. Ker ustava ne dovoljuje dveh zaporednih predsedniških mandatov, je bil med letoma 2004 in 2008 ruski premier, od leta 2012 pa je spet predsednik Rusije.

Državni kapitalizem in ruski konservatizem

Putin je v Rusiji uvedel nekakšen državni kapitalizem, katerega temelj so ruska naravna bogastva (zlasti nafta in zemeljski plin). Obračunal je z vsemi ruskimi oligarhi (tj. bogataši, ki so obogateli s privatizacijo po propadu komunizma), ki so se mu skušali zoperstaviti (Mihail Hodorkovski, Boris Berezovski …).

V notranji politiki se je odločil za ruski konservatizem: med drugim je okrepil vlogo ruske pravoslavne cerkve in omejil prostor liberalnim družbenim gibanjem (na primer aktivistom za pravice istospolno usmerjenih, glasbeni skupini Pussy Riot itn.).

Hladna vojna z Zahodom po priključitvi Krima

Številni, zlasti v tujini, mu očitajo, da je povezan z umori svojih političnih nasprotnikov: novinarke Ane Politkovske in nekdanjega uslužbenca FSB Aleksandra Litvinenka leta 2006 ter ruskega opozicijskega politika Borisa Nemcova leta 2015.

Putin ima za zdaj še podporo Rusov, v sosednji Ukrajini pa je zelo osovražen. Na fotografiji: članica skupine Femen protestira proti Putinu. Foto: Reuters

Kljub tem očitkom je imel Putin dokaj prijateljske odnose z zahodnimi državami. Do ohladitve odnosov z Zahodom je prišlo marca 2014, ko so ruske enote zasedle Krim. Ta polotok, ki mednarodnopravno pripada Ukrajini, je Putin nato priključil Rusiji. Podpira tudi proruske separatiste na vzhodu Ukrajine. 

Pomoč Bašarju Al Asadu v Siriji

Od septembra 2015 Putin meša štrene ZDA in drugim zahodnim državami v Siriji, kjer vojaško pomaga sirski vojski v boju proti sunitskim upornikom in islamistom.

Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan: 

Bitka pri Lepantu Foto: commons.wikimedia.org Leta 1571 je Združeno ladjevje krščanskih držav v bitki pri Lepantu premagalo Turke. 

Leta 1900 se je rodil Heinrich Himmler, eden najbolj zloglasnih nacističnih voditeljev v Tretjem rajhu. 

Leta 1949 je bila ustanovljena komunistična Nemška demokratična republika. Njeno ozemlje je obsegalo sovjetsko okupacijsko cono. 

Leta 1950 so Kitajci zasedli Tibet. 

Leta 1959 se je rodil angleški glasbeni producent Simon Cowell, ustvarjalec šovov X-Factor in Britain's Got Talent. 

Leta 1981 je Hosni Mubarak postal predsednik Egipta. 
 
Leta 1985 so palestinski teroristi ugrabili potniško ladjo Achille Lauro. 

Leta 1990 je Marija Štremfelj kot prva Slovenka priplezala na Mount Everest. 

Leta 1991 se je ob polnoči iztekel brionski moratorij, ki je za tri mesece zamrznil slovenske osamosvojitvene ukrepe. 

Leta 2000 je slovenski alpinist Davo Karničar kot prvi presmučal z vrha Mount Everesta (8848 metrov nadmorske višine) v bazni tabor, ki je na 5360 metrov nadmorske višine. 

Leta 2001 se je začel ameriški napad na Afganistan. 

Leta 2006 je bila umorjena ruska novinarka Ana Politkovska, ki je kritično poročala o ruski politiki do Čečenije.