Torek, 2. 6. 2026, 21.00
1 teden, 4 dni
Bližnji vzhod
Netanjahu: Iranskemu režimu usojeno izginiti z obličja sveta
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,57
Izraelski premier Netanjahu je na današnji inavguraciji novega vodje izraelske zunanje obveščevalne službe Mosad dejal, da bo Izrael pomagal pri tem, da iranski režim izgine z obličja sveta. "Ta teroristični režim, ki mu je usojeno izginiti s sveta – in mi bomo pomagali doseči tak izid –, ta režim nam ne bo več grozil z jedrskimi bombami in na tisoče smrtonosnimi balističnimi raketami," je napovedal.
Iranskemu terorističnemu režimu je usojeno, da izgine z obličja sveta in Izrael bo pri tem pomagal, je danes dejal izraelski premier Benjamin Netanjahu. Čeprav je predsednik ZDA Donald Trump v ponedeljek sporočil, da se pogovori z Iranom nadaljujejo, pa je danes iranski visoki vojaški častnik ocenil, da je nov izbruh sovražnosti neizogiben. Po navedbah medija Axios, ki se sklicuje na tri neimenovane vire, seznanjene s telefonskim pogovorom, je Trump Netanjahuju v ponedeljek med drugim očital, da je nehvaležen. Po navedbah enega od uradnikov ZDA naj bi Trump Netanjahuju dejal: "Prekleto nor si. Če ne bi bilo mene, bi bil v zaporu. Jaz ti rešujem kožo. Zdaj te vsi sovražijo, vsi sovražijo Izrael zaradi tega."
20.58 Rubio prepričan v uspeh pogajanj z Iranom
19.37 Hezbolah ne bo sprejel delnega premirja z Izraelom
17.40 Netanjahu: Iranskemu režimu usojeno izginiti z obličja sveta
14.21 Trump Netanjahuju po telefonu: Prekleto nor si. Če ne bi bilo mene, bi bil v zaporu.
9.08 Člani Varnostnega sveta ZN pozivali k umiritvi razmer v Libanonu
7.29 Hezbolah naj bi pristal na ustavitev spopadov z Izraelom, ti se nadaljujejo
20.58 Rubio prepričan v uspeh pogajanj z Iranom
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je danes med javnim senatnim zaslišanjem o proračunu State Departmenta izrazil prepričanje, da se bodo pogajanja z Iranom nadaljevala in da bodo uspešna, ne glede na to, da naj bi jih islamska republika prekinila zaradi izraelske ofenzive v Libanonu, kar je predsednik ZDA Donald Trump sicer zanikal.
"Upamo, da se bo nekaj takega zgodilo - da se bo Hormuška ožina ponovno odprla, da bomo vstopili v obdobje pogajanj o zelo specifičnih temah, jasno opredeljenih pogajanjih, v upanju, da bomo dosegli izid, ki bo sprejemljiv za nas in ki ga bodo lahko sprejeli tudi oni," je dejal Rubio.
Marco Rubio in Donald Trump
Opozoril je, da se je Iran prvič strinjal, da bo razpravljal o vidikih svojega jedrskega programa, o katerih se prej ni hotel pogajati, kar je označil za pomemben preboj, poroča televizija CBS.
Po mnenju Rubia je strateški položaj Teherana danes bistveno slabši, ameriško-izraelsko vojaško operacijo proti islamski republiki je opisal kot zelo uspešno. Zatrdil je, da bo Iran dobil olajšanje glede sankcij šele, ko bo občutno popustil pri jedrskem vprašanju, ne samo pri odprtju Hormuške ožine.
Rubio je odgovarjal tudi na številna druga vprašanja ameriške zunanje politike, ki je po besedah vodilnega demokrata Chrisa Van Hollena v odboru za mednarodne odnose podobna požaru v kanti za smeti, navaja televizija NBC.
Demokrat je Rubiu očital, da sta s Trumpom nasedla izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju. "Končno je našel ameriškega predsednika, ki je dovolj neumen in nepremišljen, da se mu pridruži," je dejal.
Demokratka Jeanne Shaheen pa je državnemu sekretarju med drugim očitala, da ne zagotavlja potrebnih informacij kongresu, na primer glede spreminjanja števila vojakov v Evropi in glede podpore Ukrajini. Vprašala ga je, ali nameravajo znova sprostiti naftne sankcije proti Rusiji, na kar Rubio ni znal odgovoriti. "Odvisno od okoliščin," je dejal.
Rubio je med zaslišanjem, ki so ga prekinjali protesti, dejal še, da ameriška vlada ni dobrodelna ustanova in da ne bo igrala vloge socialnega delavca. Pohvalil se je z zajetjem venezuelskega predsednika Nocolasa Madura, s čimer da so vsem na ameriški celini dali vedeti, da so ZDA lahko največji prijatelj ali pa najbolj strašen sovražnik.
Na vprašanje o napadih na čolne, ki bi naj tihotapili mamila, je odgovoril, da poseben pravnik pred vsakim napadom odloči, ali je napad zakonit ali ne, in da so več napadov zaradi tega opustili. ZDA so sicer doslej v okviru kampanje proti domnevnim tihotapcem mamil ubile okoli 200 ljudi.
Glede prodaje orožja Tajvanu je Rubio zagotovil, da kitajski pritisk na odločanje o tem ne vpliva in da se bo Trump odločil glede potrditve prodaje.
19.37 Hezbolah ne bo sprejel delnega premirja z Izraelom
Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah ne bo sprejelo delne prekinitve ognja z Izraelom, je danes francoski tiskovni agenciji AFP povedal predstavnik gibanja Mahmud Komati. V Washingtonu medtem poteka četrti krog pogajanj med Izraelom in Libanonom.
"Ne bomo sprejeli delne prekinitve ognja," je v pisni izjavi dejal Komati in dodal, da bi "sionistični sovražnik moral vedeti, da bi lahko vsakršna agresija nad predmestji (Bejruta) vodila v globlji in močnejši odziv" Hezbolaha.
Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek sicer naznanil, da je izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in predstavnike Hazbolaha prepričal, da bo Izrael ustavil napade na predmestja Bejruta in da se bo Hezbolah v zameno vzdržal napadov na sever Izraela. A kljub temu so se danes sovražnosti med stranema nadaljevale.
Spopadi so Libanon zajeli v začetku marca, potem ko se je proiranski Hezbolah z napadi na Izrael odzval na ameriško-izraelske napade na Iran. Od 17. aprila med stranema velja krhko premirje, ki pa ga obe redno kršita.
V okviru prizadevanj za diplomatsko rešitev konflikta na State Departmentu v Washingtonu danes poteka četrti krog pogovorov med Izraelom in Libanonom. Hezbolah, ki si ga izraelske oblasti prizadevajo razorožiti, je v zadnjih tednih večkrat izrazil nasprotovanje pogovorom.
Libanonski premier Navaf Salam pa je po navedbah AFP dejal, da je med pogajanji za končanje sovražnosti nujno potrebno utrditi premirje. "Pogajanja so za Libanon najcenejša možnost," je ocenil.
17.40 Netanjahu: Iranskemu režimu usojeno izginiti z obličja sveta
Iranskemu terorističnemu režimu je usojeno, da izgine z obličja sveta in Izrael bo pri tem pomagal, je danes dejal izraelski premier Benjamin Netanjahu. Čeprav je predsednik ZDA Donald Trump v ponedeljek sporočil, da se pogovori z Iranom nadaljujejo, pa je danes iranski visoki vojaški častnik ocenil, da je nov izbruh sovražnosti neizogiben.
Potem ko je iranska tiskovna agencija Tasnim v ponedeljek poročala, da je Teheran zaradi izraelskih napadov na Libanon in drugih kršitev veljavnega premirja med ZDA in Iranom sklenil začasno prekiniti pogovore z ZDA prek posrednikov, je Trump v objavi na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da se pogovori nadaljujejo s hitrim tempom.
Toda po besedah namestnika vodje iranskega osrednjega poveljstva vojske Mohamada Džafarja Asadija ZDA zahtevajo popolno predajo Irana, kar da za Irance ne pride v poštev. "Brez predaje pa je vojna neizogibna," je ocenil Asadi, ob sklicevanju na iransko televizijo poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Izraelski premier Netanjahu je medtem na današnji inavguraciji novega vodje izraelske zunanje obveščevalne službe Mosad dejal, da bo Izrael pomagal pri tem, da iranski režim izgine z obličja sveta. "Ta teroristični režim, ki mu je usojeno izginiti s sveta – in mi bomo pomagali doseči tak izid –, ta režim nam ne bo več grozil z jedrskimi bombami in na tisoče smrtonosnimi balističnimi raketami," je napovedal.
Med ZDA in Iranom, ki so ga ameriške in izraelske sile napadle 28. februarja, od 8. aprila velja začasna prekinitev ognja. Washington in Teheran sta v zadnjih dneh sredi intenzivnih diplomatskih prizadevanj za sklenitev okvirnega sporazuma, ki bi lahko vojno privedel h koncu.
Trump je v ponedeljek televiziji ABC News povedal, da bi lahko "v naslednjem tednu" dosegli okvirni sporazum. Na podlagi tega bi bila ponovno sproščena plovba skozi Hormuško ožino, Washington in Teheran pa bi premirje podaljšala za 60 dni, so neuradno poročali ameriški mediji.
14.21 Trump Netanjahuju po telefonu: Prekleto nor si. Če ne bi bilo mene, bi bil v zaporu.
Libanon je v ponedeljek sporočil, da je šiitsko gibanje Hezbolah sprejelo ameriški predlog o ustavitvi napadov na Izrael v zameno za to, da Izrael preneha z napadi na južni Bejrut. Ameriški predsednik Donald Trump je pred tem zatrdil, da je prepričal sprti strani k ustavitvi medsebojnih napadov. Ti so se kljub napovedi ponoči nadaljevali.
V skladu z dogovorom, ki ga je sprejel Hezbolah, bodo "izraelski napadi na južno predmestje Bejruta, Dahijeh, prenehali v zameno za to, da se Hezbolah vzdrži napadov na Izrael", so sporočili v izjavi libanonskega veleposlaništva v Washingtonu.
Ameriški predsednik Trump je pred tem v ponedeljek na svojem omrežju Truth Social objavil, da je izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah, ki ga podpira Iran, prepričal k prekinitvi sovražnosti, sprti strani pa sta se strinjali, da bosta ustavili medsebojne napade.
Po navedbah medija Axios, ki se sklicuje na tri neimenovane vire, seznanjene s telefonskim pogovorom, je Trump Netanjahuju v ponedeljek med drugim očital, da je nehvaležen. Po navedbah enega od uradnikov ZDA naj bi Trump Netanjahuju dejal: "Prekleto nor si. Če ne bi bilo mene, bi bil v zaporu. Jaz ti rešujem kožo. Zdaj te vsi sovražijo, vsi sovražijo Izrael zaradi tega."
Do izjav o ustavitvi medsebojnih napadov prihaja pred današnjim četrtim krogom neposrednih pogajanj med izraelskimi in libanonskimi predstavniki v Washingtonu.
9.08 Člani Varnostnega sveta ZN pozivali k umiritvi razmer v Libanonu
Člani Varnostnega sveta ZN so na ponedeljkovem izrednem zasedanju o položaju v Libanonu, ki je potekalo na zahtevo Francije, na splošno pozivali k umiritvi razmer, vendar pa so bili razdeljeni glede tega, ali je za zaostrovanje bolj odgovoren Izrael ali pa Hezbolah.
Izrael je okrepil napade v Libanonu, kar ogroža morebiten uspeh mirovnih pogajanj med ZDA in Iranom. Šiitski Hezbolah, ki ga podpira Iran, je po drugi strani okrepil napade globlje v Izrael.
"Razmere v Libanonu so zelo skrb vzbujajoče. Izraelske kopenske sile prodirajo še dlje proti severu na libanonsko ozemlje, Hezbolah pa krepi napade globlje v Izrael," je poročala pomočnica generalnega sekretarja ZN za politične zadeve Martha Ama Akyaa Pobee.
"Prisotnost Izraela severno od tako imenovane modre črte, ki jo nadzirajo ZN, je jasna kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Libanona in resolucije Varnostnega sveta iz leta 2006," je dejala in Hezbolah pozvala k razorožitvi.
Nadaljnje zaostrovanje je označila za nesprejemljivo v luči poročil o grožnjah iz Teherana, da bodo prekinili dialog z ZDA, blokirali Hormuško ožino in aktivirali druge fronte.
Razmere v Libanonu so zelo zaskrbljujoče.
Francoski veleposlanik Jerome Bonnafont je Izraelu priznal pravico do samoobrambe, vendar poudaril, da ne more nič opravičiti nadaljevanja vojaških operacij v Libanonu, po več tisoč mrtvih in ranjenih med civilisti, prisilnega razseljevanja prebivalstva in zasedbe libanonskega ozemlja. "Izrael dela veliko strateško napako," je dejal.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je menil, da se je premirje, ki je bilo ob posredovanju ZDA sklenjeno 16. aprila, izkazalo za dimno zaveso.
"Medtem ko je svet čakal na nov krog pogajanj, predviden za 2. junij, se je v Libanonu odvijala skoraj identična ponovitev čiščenja Gaze in prisilnega izseljevanja prebivalstva," je dejal. "Poslabšanje razmer v Libanonu je neposredna posledica neupravičene agresije ZDA in Izraela proti Iranu", je menil.
Predstavnik Libanona Ahmad Arafa je Izrael obtožil sistematične kampanje uničevanja, namernih napadov na bolnišnice, novinarje, šole, verske objekte, arheološka najdišča in mirovne sile ZN Unifil.
Izraelski veleposlanik Danny Danon je obtožbe zavrnil in zatrdil, da le odgovarjajo na napade Hezbolaha. Francoskega kolega je vprašal, kaj bi oni storili, če bi jih napadla Španija. "Bi počakali na drone nad Parizom ali bi raje odpravili nevarnost," je dejal.
Dobil je pričakovano podporo ameriškega veleposlanika Michaela Walza, ki je po pohvali mirovnih prizadevanj Donalda Trumpa pohvalil tudi libanonsko vlado za prizadevanja proti Hezbolahu. Menil je, da bo mir šele, ko bo Hezbolah prenehal izvajati napade.
7.29 Hezbolah naj bi pristal na ustavitev spopadov z Izraelom, ti se nadaljujejo
V skladu z dogovorom, ki ga je sprejel Hezbolah, bodo "izraelski napadi na južno predmestje Bejruta, Dahijeh, prenehali v zameno za to, da se Hezbolah vzdrži napadov na Izrael", so sporočili v izjavi libanonskega veleposlaništva v Washingtonu.
Ameriški predsednik Trump je pred tem v ponedeljek na svojem omrežju Truth Social objavil, da je prepričal Izrael in libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah, ki ga podpira Iran, k prekinitvi sovražnosti, sprti strani pa sta se strinjali, da bosta ustavili medsebojne napade.
Do izjav prihaja pred današnjim četrtim krogom neposrednih pogajanj med izraelskimi in libanonskimi predstavniki v Washingtonu.
Kljub napovedanim novim pogovorom pa sta Izrael in Hezbolah ponoči nadaljevala spopade, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Hezbolah je v ponedeljek pozno zvečer prevzel odgovornost za več napadov na izraelske cilje v južnem Libanonu, medtem ko so libanonski državni mediji poročali o izraelskih napadih na jugu.
Libanonska nacionalna tiskovna agencija NNA je poročala o izraelskih napadih na več vasi na jugu Libanona. Mesto Debine naj bi pretresla "zelo silovita detonacija".
Hezbolah pa je po poročanju AFP sporočil, da so njegovi borci v mestih Hadata in Bajada z dronom in raketami napadli izraelske enote in tanke.
Izraelska vojska je danes zjutraj sporočila, da je njena zračna obramba prestregla dva izstrelka, ki sta iz Libanona priletela v severni Izrael. Prav tako so identificirali "sumljiv zračni cilj", ki je kasneje padel na izraelsko ozemlje blizu libanonske meje, in dodali, da ni poročil o poškodovanih.
V Libanonu sicer od 17. aprila velja krhko premirje, ki ga redno kršita obe strani, izraelska vojska pa je minuli konec tedna v okviru razširjene ofenzive napredovala čez reko Litani in zavzela strateško pomembno srednjeveško trdnjavo Beaufort.
Iran je v ponedeljek dejal, da premirje v Libanonu ostaja ključni pogoj za kakršenkoli dogovor z Washingtonom, medtem ko je iranska revolucionarna garda zagrozila, da bo v vojni zaradi izraelske ofenzive v Libanonu odprla "nove fronte".
Washington in Teheran sta bila sicer v zadnjih dneh sredi intenzivnih diplomatskih prizadevanj za sklenitev okvirnega sporazuma, ki bi lahko privedel h končanju vojne v Iranu. Ta se je začela 28. februarja z ameriško-izraelskimi napadi na islamsko republiko.
