SiolNET. Siol Plus Kolumne
6,63

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Žiga Turk: Zgodovinske volitve. Morda.

6,63

termometer

Žiga Turk. |  | Foto:

zadnji kolumni se mi je zdelo nesmiselno komentirati pojav Roberta Goloba, češ, to so že pete volitve z novim obrazom (Katarina Kresal, Zoran Janković, Miro Cerar, Marjan Šarec). Sem upal, da bom napisal nekaj novega – namreč, da značilnosti prafašizma, ki jih je naštel Umberto Eco, pravzaprav veljajo tudi za socializem. Pa se nam tudi ta debata ponavlja.

Sredi 1990. let je Mladina lansirala Ecovih štirinajst točk, da bi kot fašiste lahko naslikala slovensko pomlad. Toliko o originalnosti taktike današnjih antifa-šistov. Leta 1995 je s točkami obračunal Aleksander Zorn v članku Ponovni vzpon retogarde, ki so mu ga objavili v Sobotni prilogi Dela. Njegovi zaključki so enaki. Namreč, da Eco "s prafašizmom ni prav nič mislil samo italijanskega fašizma ali nemškega nacizma, ampak kar pratotalitarizem, v katerega spada tudi komunizem. Ne vem, kako morejo biti kreatorji antifašizma v političnem boju tako nerodni, da tega ne vidijo".

Žiga Turk Siol Plus Žiga Turk: Novi obrazi, Umberto Eco in znaki socializma

In so še kar nerodni. Ne vidijo, ker gledajo stran. Ko pa jim kdo nastavi ogledalo in sebe zagledajo v opisu fašizma, pa jeza in škripanje z zobmi. Tudi takrat. Citirani članek je eden njegovih zadnjih v Sobotni prilogi. Velja pa dodati, da iz Zornove analize izhaja, da socializem odkljuka tudi tiste Ecove točke, ki sem mu jih jaz odpustil – kult tradicije se zrcali skozi slepo priseganje na Marxa in Lenina, modernizem je bil za socializem "dekadentna buržoazna spaka", protiintelektualizem se je kazal z nezaupanjem v "nezanesljive, izrojene" buržoazne intelektualne, elite. "Zoper gnile pretekle parlamentarne vlade je bila vzpostavljena monumentalna ljudska oblast, njeni spomeniki pa so se razširili po deželi kakor falični totemi permanentno vstale revolucije."

Socializem, kakršnega smo imeli vsaj do padca Berlinskega zidu, ustreza vsem točkam fašizma Umberta Eca. In ja, za socializem gre, tovariši, in ne za komunizem. V Socialistični federativni republiki Jugoslaviji smo živeli vse te pojave. Sodobna predramljena woke ideologija novega svetovnega reda jih tudi veliko večino odkljuka.

In da ne bi podlegali kakšnim lažnim ravnotežjem. Fašizem pri slovenski desnici nikoli ni imel podpore, v vsakem trenutku ga je sposobna najostreje obsoditi. Za socializem in slovensko levico to ne drži. Socializmu in komunistom se klanjajo ob vsaki priliki.

Žiga Turk Siol Plus Žiga Turk: Somrak anticepilskega razuma

Ne krogi, spirale

Zadeve se torej ponavljajo z različnimi povratnimi dobami. Letno tečemo krog, ki se začne razdeljeno okoli "zmage" v Dražgošah in konča razdeljeno okoli dneva enotnosti. S povratno dobo nekaj let ponavljajo trike, kako potegniti za nos volivce z novimi obrazi. S povratno dobo nekaj desetletij se vračajo temeljne nerazčiščene ideološke teme.

Ampak da bi vsaj hodili v krogu. Pa ni krog. Je spirala. Vsakič, ko se preplazimo okoli, smo globlje v blatu. Odlična ilustracija tega je primerjava med dvema ustavljanjema desnice, ki sta se v sobotnih prilogah slovenskih dnevnikov znašli v razmiku tridesetih let. Aprila bo minilo trideset let od članka Spomenke Hribar Zaustaviti desnico. Letos je Svetlana Slapšak napisala članek, v katerem poziva k izginjanju desnice.

Pred tridesetimi leti so bili nasprotniki desnice viteški. Tako je pisala Spomenka Hribar: "Zaustaviti desnico. Pravim: zaustaviti, ne onemogočiti, preprečiti. Desnica spada v parlament, desnica v evropskem pomenu in desnica v našem 'domačem' pomenu."

Zaustavljanje je bilo uspešno: desnica je imela pol leta Bajukove vlade, en mandat prve Janševe, dobro leto druge Janševe in dobri dve leti tretje Janševe vlade. Desnico so ustavili na osem let od tridesetih. Ampak tudi dobra četrtina, ko so nekako desni pri krmilu, je za nekatere preveč.

Žiga Turk Siol Plus Žiga Turk: Pa srečno 2022

Mandat groze

Zadnji mandat levičarji doživljajo kot mandat groze. Ne vem, kaj berejo, kaj si pripovedujejo, v kakšnih vlažnih, temačnih in zakajenih kleteh modrujejo, kakšna strašna pisma jim tihotapijo od somišljenikov iz mračnih ječ, po katerih smetnjakih nabirajo krompirjeve olupke, da ne stradajo.

To grozo je mogoče razrešiti samo tako, piše Svetlana Slapšak, "da se vladajoča kasta sesuje sama vase, izgubi vsak razlog za obstoj, biološko izumre". Nacisti so slaboumne kastrirali.

Tudi političnega preživetja, da si desna sredina ne zasluži, češ, "obremeniti drugo vlado z njeno prisotnostjo, s katero bo, resda v manjšem obsegu, počela enako kot prej, ni niti pošteno niti koristno. Odkrito povedano, nekaj časa, morda za vedno, desnice ne potrebujemo". Torej tudi kot opozicije ne. Endlösung! In zaključi, da je "izginotje desnice iz političnega življenja osnovni pogoj za preživetje". Za preživetje! Schließliche Vernichtung torej.

Ta fatamorgana groze je hujša od vseh teorij zarote, ki jih butl desnica vidi med Sorosem in Schwabom. Hujša, ker ni nekje na čudaškem robu interneta, ampak v osrednjih slovenskih medijih. Hujša, ker v isti logiki izključevanja tekmujejo KUL, Golob in vsi, ki se še drenjajo levo od sredine. Samo izrečejo tega ne v slovenščini tako po nemško.

Naredite mi to deželo spet rdečo

Da zaželenega političnega enoumja ne bi motil še tu in tam kak medijski glasek, pa menda "preostane še resen in težek problem, kako odstraniti desne medije in z njimi kolonizacijo države, predvsem z madžarskim denarjem" (prav tam). Laž in zabloda lahko preživita samo v medijskem okolju, kjer sta edina dovoljena. Spletna policija Socialnih demokratov in Šarčeva navodila, kje oglaševati, bodo menda rešili tudi ta problem.

V tridesetih letih smo od Spomenke Hribar − "ustaviti, vendar ne onemogočiti, saj sodi v parlament" − prišli do "izginotja" in "biološkega izumrtja" desnice Svetlane Slapšak.

Kot rečeno, ne vem, kaj te osebe pijejo, jedo, berejo, ampak navadni ljudje gledamo povsem običajen mandat s povsem običajnimi politikami. Plus nekaj koronskih ukrepov, ki so milejši kot v veliki večini drugih držav. In ki se jih Slovenec takoj, ko stopi v Avstrijo ali Italijo, pohlevno drži. Sicer dogajanje spremlja histerično poročanje dominantnih medijev, ampak v glavnem je vse OK. Celo zelo OK, kar se tiče zaposlenosti, plač, socialnih pomoči, prihrankov, kupne moči …

Bralca vabim, da odmisli, kaj mu trobijo iz TV-zvočnikov, kaj skače iz časopisov, kaj se bliska z interneta. Bralca vabim, da premisli, kako mineva njegov dan, teden, leto. Kako je s službo, plačo, zdravjem, kaj si lahko privošči, kako gre otrokom v šoli, kako z družino preživlja dan, kako kaže za počitnice, jesen in naprej. Mandat groze? Resno?! Realno tudi za tistih nekaj dedičev revolucije, ki so jim kršene "dedne pravice", to ni mandat groze. Ampak zgolj delno soočenje z življenjem, kot ga živijo vsi drugi.

Žiga Turk Siol Plus Žiga Turk: Zakaj ga pa vi toliko koronate?

Skratka zgodovinske volitve

Vsake volitve, kjer je dilema, ali pluralna demokracija ali enoumje, so lahko zgodovinske in bodo zgodovinske, če bo demokracija premagala enoumje. Šele ko bodo naši prijatelji enkrat ponotranjili pluralno demokracijo, se bomo vrnili v kulturni krog osrednje Evrope.

Vrhunska izvedba Krsta pri Savici v okviru letošnje Prešernove proslave bi lahko koga spomnila, kako narediti tak korak naprej. Genialnost te mitske pesnitve je v tem, da ne sledi preprostemu arhetipu, kjer junak ali veličastno zmaga ali pa tragično umre. Arhetipi utrjujejo status quo. Krst ga premika. Naprej. Črtomir izgubi vojno, a ne umre. In ne gre v naslednjo in v naslednjo vojno. Izstopi. Pusti se sprejeti v družbo civiliziranih narodov. Slovenci zavrnejo barbarstvo, sprejmejo evropsko vero in kulturo in zato kot ljudstvo preživijo. Zdaj je čas, da se sprijaznijo, da je barbarsko totalitarno enoumje preživeto.

Evropski kulturni krog sprejema, da se oblast menja, da je demokracija pluralna, da ima vsak legitimno pravico, da se bori in si pribori oblast, da je vsak potencialni partner ali sogovornik, da nihče ni vnaprej izključen. Da nikogar ni treba izginiti ali ga biološko izumreti. Dokler tega ne bo velika večina ponotranjila, imajo vsake volitve potencial, da so zgodovinske, prelomne. Da prelomijo z izključevanjem. Da prelomijo z zablodo, da sme vladati in se javno oglašati samo ena stran.

Če pride do tega preloma, bodo te volitve zgodovinske.

In bogami, sit sem te zgodovinskosti. Čas bi bil, da jo pustimo za seboj. Ne Svetlane, Bogomilo potrebujejo.

Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.
Žiga Turk Siol Plus Žiga Turk: Bolj premišljeno o vrednotah Žiga Turk Siol Plus Žiga Turk: Uporniki z izgovorom Žiga Turk Siol Plus Žiga Turk: Od enajstega do enajstega. Septembra.

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin