Petek, 8. 10. 2021, 22.05
2 leti, 6 mesecev
Žiga Turk: Uporniki z izgovorom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,23
112
Razpadanje reda prav lepo napreduje. Eni protestirajo, ker menda ni svobode, drugi, ker menda ni virusa, tretji, ker lahko, in četrti, ker jim še več pomenijo sledilci na ulici kot na Instagramu. Razpadanje pomeni vrnitev v naravno stanje, in to je tako, da sporov ne razrešuješ s pogovorom, ampak z nasiljem. Izgledi niso dobri. Zadnje tedne sicer v glavnem protestirajo tisti, ki nimajo blagoslova kul medijev in kul politike, imajo pa njihovo potuho. In to je dovolj za družbeno sprejemljivost teroriziranja.
Predprejšnjo sredo so protestniki ustavili promet na Celovški, vdrli so na obvoznico, mesto je obstalo, terorizirali so priletne gospe v taksijih in se nanje skozi šipo drli, naj snamejo masko; otroci niso mogli iz vrtcev, odrasli ne k zdravniku in po opravkih. Prejšnji torek so se namenili zadevo ponoviti, da bi preprečili ali vsaj motili vrh Evropske unije, ki se je dogajal med Ljubljano in Brdom.
Ljudje so se zbrali v centru, pešačili po dolgi Celovški in kljub vodnemu topu vdrli na severno obvoznico, menda zato, ker morajo, da bi šli v šoping ali na pijačko, strahota vseh strahot, pokazati PCT. Torej, da potegneš iz žepa papirček, ga pokažeš na vhodu in greš dalje. Kakšen teror! Za razliko od lani, ko je bilo vse zaprto, ko še iz občin nismo smeli, je letos vse odprto; odprte so šole, fakultete, restavracije, gledališča, kinematografi … Zato, ker se nas je veliko cepilo. In nekaterim se zdi cena, pokazati PCT, previsoka za skoraj normalno življenje. Pogoj, ki je enak kot povsod v razvitem svetu, le izvajamo ga bolj po balkansko.
Ker ni virusa
To je hudo samo v primeru, če ne verjameš, da virus sploh obstaja, da cepljenje za desetkrat zmanjša tveganje. To je lahko vzrok za tako besno protestiranje samo v primeru, če verjameš, da je koronavirus zarota farmacevtskega velekapitala ali svetovnih elit, ki želijo vpeljati novi svetovni red. Ali če se bojiš igle ali cepljenja, pa si ta strah pojasniš z izgovori, ki kolobarijo od tega, da cepivo ni varno do tega, da so v cepivu čipi, s katerimi nas bodo vesoljci kontrolirali. Ena gospodična si je odrezala roko, cepila se pa ne bi!
Morda razumem strah in jezo teh ljudi. Nekje globoko v sebi se virusa tako bojijo, da hkrati trdijo, da ne obstaja in tudi, da so bolezen že preboleli. Torej se prepričujejo, da so dvakrat tako varni kot nekdo, ki je "samo" cepljen. Mi cepljeni vemo, da je virus nevaren, beremo o smrtih, počasnem umiranju, dolgem prebolevanju covid-19, ampak mi imamo cepivo, ki iz koronavirusa naredi nekaj nebistveno bolj nevarnega od navadne gripe. Proticepilci nimajo ničesar. Imajo zgodbe, da virusa ni, da zaradi koronavirusa nihče ni umrl, da so naravno imuni, ker pijejo sok aronije, ali da so koronavirus preživeli, ko so spomladi nekaj smrkali.
Nekateri imamo proti epidemiji na voljo maske, razdalje, cepivo. Oni nimajo nič. Nemočni so, in nemoč povzroča jezo. Preostane jim samo protestiranje. Mi vemo, da so ukrepi zaradi epidemije in da bo zaradi ukrepov epidemija izzvenela. Njim se zdi, da je epidemija zaradi ukrepov, in da če bomo odpravili ukrepe, tudi epidemije ne bo več. Ker je vse izmišljeno. Ne vem, kako jih prepričati, moramo pa pokazati razumevanje za njihovo stisko.
Ker ni svobode
Eni živijo v zablodi, da ni virusa. Drugi živijo v zablodi, da ni svobode, da je svoboda ogrožena, da živijo v diktaturi, fašizmu, strahovladi. Zdajle bodo rekli, ampak svobode res ni. Tudi proticepilci pravijo, da virusa res ni. Odklopljenost od realnosti obeh skupin je podobna. Prvim vero v zablodo kurijo Facebook doktorji, drugim Facebook pravniki in kul mediji. Tudi ti drugi so v stiski. Mi, preostali, vidimo, da imamo in cepivo in demokracijo; da bodo prej ali slej volitve, da je pač tako, da se oblast menja. Navajeni smo, da smo večino časa v opoziciji, da komandira nekdo drugi. Onim drugim pa se to zdi konec sveta. In so podobno brez tolažbe kot proticepilci brez cepiva. Za ene cepivo ni rešitev, ker je nevarno, za druge volitve niso rešitev, ker so daleč. In ker, priznajmo, izbira na njihovi strani ni ne vem kakšna.
Stiska teh, ki živijo v okolju, kjer menda ni svobode, ni dosti manjša od stiske tistih, ki živijo v okolju, ki si je izmislilo virus. Drži, da so prvi v konfliktu z naravno resničnostjo, drugi pa z družbeno resničnostjo, ampak mnogi v vse to res verjamejo, saj enim Facebook, drugim pa kul mediji utrjujejo to prepričanje. In tudi ti drugi zaslužijo naše razumevanje in sočutje. Če kdo, si mi predstavljamo, kako težko je živeti v diktaturi, še posebej v taki, kjer nisi diktator ti. In vendar nismo okrog leta 1989 terorizirali Ljubljančanov in zapirali vpadnic. Če poznate koga, ki živi v nesvobodi, mu kupite rože, čokolado, potolažite ga.
Ker lahko
In potem so tukaj tisti, ki protestirajo, ker lahko. Ker red civilizacije razpada in ima razpadanje potuho. Vsak od nas je na blagajni v samopostrežni že srečal otroka, ki je padel v histeričen jok, ker mu mamica ni kupila čokolade, tiste, ki je tako mamljivo nastavljena prav pred izhodom. Vzgojeni otroci tega ne delajo. Vzgoja je tisto, kar iz otroka naredi člana skupnosti. Z vzgojo jih počasi navadimo, da je treba tu in tam ubogati, da je včasih treba počakati, da se je danes treba odpovedati vrabcu, da bi jutri lahko imeli goloba, da ne more biti vse po njihovo in to takoj.
Z iste naravne podlage so reakcije tistih, ki doživljajo kot višek represije ureditev, da je za nekatere dejavnosti treba izpolnjevati pogoj PCT in da je tu in tam treba nositi maske. Še kar ne razumejo, da je danes treba nekaj narediti, da bi jutri lahko živeli normalno. In cepetajo na vhodih kot tisti smrkavci, ki histerično jokajo, ker niso dobili sladkarije. No, eden se je pred Namo drl še bolj histerično od otroka, drugi je na inavguracijo rektorja vkorakal brez maske, tretji postopajo po trgovinah z masko, ki je postavljena pod nos tako, kot da bi bila plenica za brado.
Ti prebivalci mesta heroj se sicer ne bodo, kot je rekel Churchill, "borili na obalah, pristaniščih, poljih in ulicah". Borili "se bodo pred nakupovalnimi središči, borili se bodo pred bifeji, borili se bodo pred restavracijami, borili se bodo na bencinskih črpalkah, borili se bodo pred Zaro, nikoli se ne bodo predali" in popustili pogoju PCT. In to zdaj, ko smo "na blagajni", na izhodu iz epidemije.
Nazaj k naravi
Seveda bodo, tudi s pomočjo pametnejših od sebe, našteli cel kup izgovorov, zakaj se upirajo. Da so po dveh letih epidemije obupani. Da ta in ta minister takrat in takrat ni nosil maske. Da vlada slabo komunicira. Da so utrujeni od krize. Tudi otrok cepeta, da bi čokolado, ker da je lačen. To ni vzrok, ampak izgovor. Ker vzrok ima mir, nasilje pa je naravno stanje, ki potrebuje izgovor, ne pa vzroka.
Po Hobbsu je naravno stanje človeštva vojna vseh proti vsem, ali pa vsaj plemen proti drugim plemenom; za ozemlje, za hrano, za ženske. Nasilno. Kot živali. Ampak tako je bilo pred tisočletji. Potem smo postajali vse bolj miroljubni. Kultura je tista, ki nas je delala vedno bolj miroljubne. Pravila, ki smo si jih postavljali. Verjetnost, da nekdo umre nasilne smrti, se skozi zgodovino ves čas zmanjšuje. Civilizacije so se dogovorile, da imajo monopol na nasilje oblasti. Ljudem pa so v zadnjem času dali svobodo, da lahko povejo, kaj vse jim ne paše. In svobodo zborovanja, da si lahko rezervirajo neki trg in tam povedo, kaj jih žuli. Svobodo povedati, ne svobode terorizirati.
To naravno stanje ima potuho. Razpada krhki red, zaradi katerega drug z drugim fizično ne obračunavamo, ustavljamo pri rdeči luči, ne mečemo papirčkov po tleh, ne protestiramo tako, da zato ne morejo otroci iz vrtca ali upokojenci do zdravnika. In potem se protestnikom, ki jih je morda res strah cepljenja, pridružijo vsi mogoči huligani, saj so okoliščine take, da lahko počnejo to, kar bi počeli, če ne bi bili ujeti v red civilizacije. Za zdaj prevračajo smetnjake in mečejo kocke.
Skratka
Protestirati je v demokratični družbi dovoljeno. Tudi tisti, ki mislijo, da virusa ni, morajo imeti možnost, da to povedo. Kot tudi tisti, ki mislijo, da ni svobode. Ampak demokracija je sistem, kjer se razpravlja, kjer je protestiranje namenjeno temu, da se nekaj pove. Ne da se terorizirajo meščani in gosti ter se poskušajo zadeve izsiliti.
Dolgo so klicali duha iz steklenice in zdaj je zunaj. Zdaj je vse dovoljeno, kar škodi vladi, tudi ulica. Resnici na ljubo bi tudi vlada lahko kdaj ne prilila olja na ogenj. Ve pa se, kdo je od marca 2020 pihal. Med nami so taki, ki komaj čakajo, da odvržejo "okove" civilizacije. Umiriti žoge ne bo enostavno. Dokler bodo imeli potuho, bodo imeli izgovor, da ignorirajo običaje kulture, zaradi katerih imamo praviloma red in mir.
Strmoglavljenje letala je visoka cena za to, da bi menjali pilota in natakarice.
112